Kazalo
15 odnosi: Ana Andrejevna Ahmatova, Boris A. Novak, Enobesedna figura, Futurizem, Glasovne besedne figure, Ljubezenski soneti, Metafora, Nezakonska mati (France Prešeren), Okrasni pridevek, Seznam literarnih pojmov, Seznam tropov in figur, Silepsa, Stavčne besedne figure, Stilistika, Zamenjani pomen.
Ana Andrejevna Ahmatova
Ana Andrejevna Ahmatova, rojena Gorenko (Го́ренко),.
Poglej Pesniški jezik in Ana Andrejevna Ahmatova
Boris A. Novak
Boris A. Novak, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik, urednik in politični aktivist * 3. december 1953, Beograd, Srbija, SFRJ.
Poglej Pesniški jezik in Boris A. Novak
Enobesedna figura
Enobesedne figure so v pesniškem jeziku tiste figure, pri katerih se učinek izraza doseže z nenavadno rabo posameznih besed ali besednih vez.
Poglej Pesniški jezik in Enobesedna figura
Futurizem
Futurízem (latinsko futurum - prihodnost) je umetniška smer 20. stoletja.
Poglej Pesniški jezik in Futurizem
Glasovne besedne figure
Glasovne besedne figure so v pesniškem jeziku tiste figure, pri katerih je učinek izraza že v samem zvoku besede.
Poglej Pesniški jezik in Glasovne besedne figure
Ljubezenski soneti
Ljubezenski soneti (Prešeren jih v rokopisu imenuje Ljubeznjeni sonetje) so cikel šestih Prešernovih sonetov in predstavljajo začetke Prešernovega sonetizma.
Poglej Pesniški jezik in Ljubezenski soneti
Metafora
Metáfora (metaforá – prenos) ali prispodóba je uporaba določene besede namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske značilnosti.
Poglej Pesniški jezik in Metafora
Nezakonska mati (France Prešeren)
»Nezakonska mati« je pesem Franceta Prešerna, ki je nastala okoli leta 1843.
Poglej Pesniški jezik in Nezakonska mati (France Prešeren)
Okrasni pridevek
Okrasni pridevek (epiteton, ἐπίθετον – epitheton, neut. of ἐπίθετος – epithetos 'dodano', neobč. ukrasni pridevek) je stilno-retorična figura.
Poglej Pesniški jezik in Okrasni pridevek
Seznam literarnih pojmov
Seznam šolskih literarnih pojmov.
Poglej Pesniški jezik in Seznam literarnih pojmov
Seznam tropov in figur
V pesniškem jeziku se uporabljajo stotine umetniških oblik izražanja, ki se imenujejo '''tropi in figure'''.
Poglej Pesniški jezik in Seznam tropov in figur
Silepsa
Silepsa je skladenjska retorična figura, v kateri se ob izpustu enega stavčnega člena, navadno povedka, njemu podrejene odnosnice (predmeti, prilastki) povezujejo s preostalim stavčnim členom, ki takšno slovnično vlogo še lahko izpolnjuje, s čimer pride do neujemanja med pomensko in slovnično zgradbo.
Poglej Pesniški jezik in Silepsa
Stavčne besedne figure
Stavčne besedne figure so opisovanja, s katerimi pesniški jezik želi doseči posebne učinke, zato je pa govora tudi o slikovitem jeziku (latinsko figura - slika).
Poglej Pesniški jezik in Stavčne besedne figure
Stilistika
Stilistika je nauk o slogu in je poleg metrike (meroslovja) ter poetike (nauka o vrstah in oblikah besedne umetnosti) poglavje literarne teorije.
Poglej Pesniški jezik in Stilistika
Zamenjani pomen
V pesniškem jeziku je raba besed v zamenjanem pomenu zelo pogostna in se navadno uporablja kot pripomoček pri poudarku določenih lastnosti.