OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 339 odnosi: Abasidski kalifat, Abdžad, Abu Said, Abul Vefa, Adiabena, Adur Narseh, Afganistan, Ahemen, Ahemenidsko cesarstvo, Ahidname, Ahmed bin Kučuk, Ak Kojunlu, Akbar, Al Andaluz, Al-Biruni, Al-Gazali, Al-Tabari, Aleksandrova vrata, Alemanija, Alenush Terian, Algoritem, Alhacen, Ali Kušči, Alp Arslan, Amardi, Amitis, Anšan, Angra Mainju, Arabska abeceda, Aralsko jezero, Ardašir II., Ardahšir II., Arijaramna, Armenski koledar, Armensko kraljestvo (antika), Arsak I., Arsam, Artaban I., Artaban II., Artaban III., Artaban V., Artakserks I., Artakserks II., Artakserks III., Artakserks IV., Artistona, Asghar Farhadi, Astjag, Astrolab, Ata-Malik Džuvejni, ... Razširi indeks (289 več) » « Shrink indeks

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Poglej Perzijščina in Abasidski kalifat

Abdžad

Arabski abdžad, najbolj razširjen in najbolj poznan abdžad. Hebrejski abdžad, eden izmed petih abdžadov, ki se še uporabljajo v vsakdanjem življenju. Abdžad (abd͡ʒad; أبجد v arabščini, אבּג'ד v hebrejščini, angleško abjad) ali soglasniška abeceda je vrsta pisanja govora, ko vsak znak predstavlja en glas, v veliki večini soglasnik, samoglasnike pa je potrebno ugotoviti, saj običajno niso zapisani.

Poglej Perzijščina in Abdžad

Abu Said

Abu Said Bahadur kan (perzijsko, arabsko ابو سعید بہادر خان, mongolsko Абу Саид Бахадур хан, Abu Said Bahadur han) je bil deveti vladar Ilkanata, ki je vladal od leta 1316 do 1335, * 2. junij 1303, Udža, † 1. december 1335, Soltanije.

Poglej Perzijščina in Abu Said

Abul Vefa

Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.

Poglej Perzijščina in Abul Vefa

Adiabena

Adiabena (iz starogrškega Ἀδιαβηνή, ki izvira iz klasičnega sirskega ܚܕܝܐܒ,, staroperzijsko Nodshirakan, armensko Նոր Շիրական) je bila antično kraljestvo v AsirijiThe Chronicle of Arbela (PDF).

Poglej Perzijščina in Adiabena

Adur Narseh

Adur Narseh (perzijsko آذرنرسه‎) je bil deveti kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal nekaj časa leta 309, * ni znano, † 309.

Poglej Perzijščina in Adur Narseh

Afganistan

Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.

Poglej Perzijščina in Afganistan

Ahemen

Ahemen (staroperzijsko Haxāmaniš) je bil eponimni mitološki začetnik Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, * okoli 705 pr.

Poglej Perzijščina in Ahemen

Ahemenidsko cesarstvo

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.

Poglej Perzijščina in Ahemenidsko cesarstvo

Ahidname

Bosni zagotovil popolno versko svobodo in zaščito Ahidnama (turško Ahidnâme iz arabskega dha, garancija in perzijskega nāme, knjiga, dokument, v prostem prevodu garancijsko pismo) je bila osmanska listina, pogosto povezana s kapitulacijo.

Poglej Perzijščina in Ahidname

Ahmed bin Kučuk

Ahmed bin Kučuk (urdujsko, perzijsko, arabsko احمد خان بن کوچک) je bil od leta 1465 do 1481 kan Velike horde, * ni znano, Zlata horda, † januar 1481, Saraj, Velika horda.

Poglej Perzijščina in Ahmed bin Kučuk

Ak Kojunlu

Ak Kojunlu ali Turkmeni bele ovce (turško Akkoyunlular, perzijsko آق‌ قویونلو, azerbajdžansko Ağqoyunlular) je bila sunitska, perzijsko orientirana oguška turška plemenska zveza oziroma dinastija, ki je vladala od leta 1378 do 1503 v delih sedanje vzhodne Turčije.

Poglej Perzijščina in Ak Kojunlu

Akbar

Abu ' l-Fath Jalal ud-din Muhammad Akbar, širše znan kot Akbar I. (IPA: , dobesedno »veliki«) in kasneje Akbar Veliki (Urdu: Akbar-e-Azam; dobesedno »Veliki Veliki«), mogulski cesar, * 15. oktober 1542, Umerkot, Radžputana (danes Pakistan), † 27.

Poglej Perzijščina in Akbar

Al Andaluz

Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس‎, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.

Poglej Perzijščina in Al Andaluz

Al-Biruni

faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.

Poglej Perzijščina in Al-Biruni

Al-Gazali

Abu Hamid Muhamed ibn Muhamed al-Gazali (perzijsko: ابو حامد محمد ابن محمد الغزالی ali اماممحمد غزالی; latinsko Algazel), perzijski mistik in učenjak enciklopedične izobrazbe, * 5. julij 1057, Tus, Horasan, Iran, † 19. december 1111, Tus.

Poglej Perzijščina in Al-Gazali

Al-Tabari

Al-Tabari (perzijsko محمد بن جریر طبری‎, arabsko أبو جعفر محمد بن جرير بن يزيد الطبري‎) je bil vpliven učenjak, zgodovinar in komentator Korana, * 839 (224 po hidžri), Amol, Tabaristan, Abasidski kalifat, zdaj provinca Mazandaran, Iran, † 27.

Poglej Perzijščina in Al-Tabari

Aleksandrova vrata

Darijalska soteska na meji med Gruzijo in Rusijo Derbentsko obzidje Aleksandrova vrata, legendarna pregrada, ki jo je, po izročilu, na Kavkazu zgradil "velik in pravičen vladar Dhū l-Qarnain, da bi preprečil (severnim nomadom) Gogom in Magogom napadati ljudi, ki so potovali (od zahoda) proti vzhodu".

Poglej Perzijščina in Aleksandrova vrata

Alemanija

Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.

Poglej Perzijščina in Alemanija

Alenush Terian

Ālenush Teriān (Ալենուշ Տէրեան; آلنوش طریان; tudi: آلنوش تریان), * 9.

Poglej Perzijščina in Alenush Terian

Algoritem

Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').

Poglej Perzijščina in Algoritem

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Poglej Perzijščina in Alhacen

Ali Kušči

Alaudin Ali Ibn Mohamed Samarkandi, bolj znan kot mula Ali Kušči (osmansko turško in perzijsko علی قوشچی, kuşçu – turško sokolar,Vlahakis, George (2006). Imperialism and science: social impact and interaction. ABC-CLIO, str. 75, ISBN 978-1-85109-673-2. latinsko Ali Kushgii), je bil turški astronom, matematik in naravoslovec, rojen v Samarkandu, ki se je malo pred letom 1472 preselil v Osmansko cesarstvo, * 1403, Samarkand, Timuridsko cesarstvo, † 16.

Poglej Perzijščina in Ali Kušči

Alp Arslan

ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15.

Poglej Perzijščina in Alp Arslan

Amardi

Karta Medijskega cesarstva okoli leta 600 pr. n. št. z vrisanin poselitvenim ozemljem Amardov Amardi ali Mardi (srednjeperzijsko Amui, grško ᾽Άμαρδοι ali Μάρδοι), bojevito medijsko pleme ali skupina plemen, ki je pred Arijanci živelo ob južni obali Kaspijskega jezera vključno s sedanjim mestom Amol v Iranu.

Poglej Perzijščina in Amardi

Amitis

Āmitis (perzijsko آمیتیس, Amitis) je bila žena Kira II. Velikega, se pravi kraljica perzijskega Ahemenidskega cesarstva, * 550.

Poglej Perzijščina in Amitis

Anšan

Lega Anšana v Elamskem kraljestvu Anšan (perzijsko انشان‎‎, Anšan, elamsko Anzan), sodobni Tall-i Malyan, je bil starodavno iransko mesto.

Poglej Perzijščina in Anšan

Angra Mainju

Angra Mainju ali Ahriman (perzijsko اهريمن) je v perzijski mitologiji bog zla oziroma teme in se neprestano bori z Ahura-Mazdo.

Poglej Perzijščina in Angra Mainju

Arabska abeceda

Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.

Poglej Perzijščina in Arabska abeceda

Aralsko jezero

Arálsko jezero (tadžiško/perzijsko »Darjoča-i Horazem« (Jezero Kvarazem)) je celinsko jezero v Srednji Aziji.

Poglej Perzijščina in Aralsko jezero

Ardašir II.

Ardašir II. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭲𐭧𐭱𐭲𐭥, novoperzijsko اردشیر نیکوکار, Ardašir) je bil enajsti kralj (šah) iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal med letoma 379 in 383, * 309/310, † 383.

Poglej Perzijščina in Ardašir II.

Ardahšir II.

Ardahšir II., včasih tudi Artakskerks II., je bil kralj Perzije, ki je vladal v 1.

Poglej Perzijščina in Ardahšir II.

Arijaramna

Arijaramna (staroperzijsko 𐎠𐎼𐎡𐎹𐎠𐎼𐎶𐎴 Ariyāramna, (tisti), ki Arijcem (Irancem) prinese mir, grško, Ariarámnes, sodobno perzijsko اریارمنه) je bil prastric Kira Velikega in praded Dareja I. in morda kralj Parsumaša v jedru Perzijskega kraljestva.

Poglej Perzijščina in Arijaramna

Armenski koledar

Armenski koledar je koledar, ki se je tradicionalno uporabljal v Armeniji, predvsem v srednjem veku.

Poglej Perzijščina in Armenski koledar

Armensko kraljestvo (antika)

Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.

Poglej Perzijščina in Armensko kraljestvo (antika)

Arsak I.

Arsak I. Partski (perzijsko اشکان‎, Aškan, grško Ἀρσάκης Arsákes), ustanovitelj Arsakidske dinastije, po katerem se je uradno imenovalo vseh več kot trideset monarhov Arsakidskega cesarstva.

Poglej Perzijščina in Arsak I.

Arsam

Arsam (staroperzijsko 𐎠𐎼𐏁𐎠𐎶 Aršāma, perzijsko آرش,م, Arshām, grško Ἀρσάμης, Arsámes) je bil sin Ariamna in v ahemenidskem obdobju morda nekaj časa kralj Perzije, * ni znano, † okoli 520 pr. n. št. Ime Arsam pomeni »(tisti, ki) ima junaško moč«.

Poglej Perzijščina in Arsam

Artaban I.

Artaban I. ali Arsak II. (perzijsko اردوان يکم‎), drugi kralj iz dinastije Arsakidov, ki je vladal v Partskemu cesarstvu od leta 211 pr.

Poglej Perzijščina in Artaban I.

Artaban II.

Kovanec Artabana II.; na reverzu je sedeča boginja, morda Demetra, ki drži boginjo zmage Nike in rog obilja (''cornucopia''), in napis ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΑΡΣΑΚΟΥ BASILEOS ARSAKOI – kralj Arsak; datum ΗΠΡ EPR pomeni leto 188 selevkidskega štetja, se pravi leto 125-124 pr.

Poglej Perzijščina in Artaban II.

Artaban III.

Ekbatani; na reverzu je sedeč lokostrelec in napis ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΒΑΣΙΛΕΩΝ ΕΥΕΡΓΕΤΟΥ ΑΡΣΑΚΟΥ ΔΙΚΑΙΟΥ ΕΠΙΦΑΝΟΥΣ ΦΙΛΕΛΛΗΝΟΣ – Kralj kraljev Arsak, dobrotnik, pravičnež, vzvišen, prijatelj Grkov Artaban III.

Poglej Perzijščina in Artaban III.

Artaban V.

Artaban V. Partski (perzijsko ‏اردوان‎, Ardawān), v nekaterih virih tudi Artaban IV., veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal od leta 216 do 224, * ni znano, † 28.

Poglej Perzijščina in Artaban V.

Artakserks I.

Artakserks I. (perzijsko اردشیر یکم‎‎, staroperzijsko Artaxšaça, (tisti) ki vlada (xšaça R. Schmitt. ARTAXERXES. Encyclopædia Iranica. 15. december 1986. Pridobljeno 12. marca 2012. hebrejsko אַרְתַּחְשַׁשְׂתָּא‎‎, grško, Artaksérkses) je bil peti perzijski kralj iz dinastije Ahemenidov, ki je vladal v letih 465-424 pr.

Poglej Perzijščina in Artakserks I.

Artakserks II.

Artakserks II.

Poglej Perzijščina in Artakserks II.

Artakserks III.

Artakserks III. (staroperzijsko Artaxšaçrā, grško, Artaksérses) je bil veliki kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva in prvi faraon Egipta iz 31.

Poglej Perzijščina in Artakserks III.

Artakserks IV.

Artakserks IV.

Poglej Perzijščina in Artakserks IV.

Artistona

Artistona ali Artistun (grško Artystónē, elamsko Ir-taš-du-na, Ir-da-iš-du-na iz staroperzijskega *Artastūnā, steber arte (aše), pobóžena resnica) je bila perzijska princesa, hčerka kralja Kira II. Velikega, * 6.

Poglej Perzijščina in Artistona

Asghar Farhadi

Asghar Farhadi (perzijsko اصغر فرهادی) iranski filmski režiser, igralec, scenarist in pisatelj, * 7. maj 1972, Homeini Šahr, Iran.

Poglej Perzijščina in Asghar Farhadi

Astjag

Astjag (iz grškega po Herodotu Ἀστυάγης, Astyages, po Kteziju Astyigas, po Diodorju Aspadas, novoperzijsko ارشتیویگَ, *Aršti-vaiga, akadsko Ištumegu) je bil zadnji kralj Medijskega cesarstva, ki je vladal od leta 585 do 550 pr.

Poglej Perzijščina in Astjag

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.

Poglej Perzijščina in Astrolab

Ata-Malik Džuvejni

Ata-Malik Džuvejni (perzijsko عطاملک جوینی) s polnim imenom Ala al-Din Ata-ulah (علاءالدین عطاءالله) je bil perzijski zgodovinar, ki je napisal knjigo o Mongolskem cesarstvu z naslovom Tarīkh-i Jahān-gushā (Zgodovina osvajalca sveta),Woolf, Daniel (17. februar 2011).

Poglej Perzijščina in Ata-Malik Džuvejni

Atešgah

Atešgah (iz perzijskega آتشگاه‎, Ātashgāh, azerbajdžansko Atəşgah), pogosto imenovan "Ognjeni tempelj v Bakuju", je gradu podoben tempelj v Surakaniju, predmestju Bakuja v Azerbajdžanu.

Poglej Perzijščina in Atešgah

Atosa

Atosa (starogrško, Atossa iz staroperzijskega *Utauθa, perzijsko آتوسا, Atosa, avestsko Hutaosā) je bila ahemenidska princesa, hčerka Kira II. Velikega in Kasandane in verjetno sestra perzijskega kralja Kambiza II., * 550 pr. n. št., † 475 pr. n. št. Leta 522 pr.

Poglej Perzijščina in Atosa

Atropatena

Atropatena (perzijsko اترپتکان) Atropatkan ali Atorpatkan, antično kraljestvo, katerega so v 4.

Poglej Perzijščina in Atropatena

Avicenna

Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا‎‎, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.

Poglej Perzijščina in Avicenna

Azerbajdžanci

Plesalke v narodnih nošah Azerbajdžanci ali Azeri so turški narod, ki živi v Azerbajdžanu in severnem Iranu (Južni Azerbejdžan), pa tudi širše od Kavkaza do Iranske planote.

Poglej Perzijščina in Azerbajdžanci

Šah (vladar)

Šah (shah, perzijsko شاه - kralj; iz besede khshatra) je bil perzijski vladarski naslov, ki so ga uporabljali v Perziji (danes Iran) in v Perzijskem kraljestvu.

Poglej Perzijščina in Šah (vladar)

Šahname

Ilustracija prizora iz Šahname (16. stoletje); na sliki je Kralj Salomon Šahname (dobesedno »Knjiga kraljev«) je obsežen junaški ep, ki ga je okoli leta 1000 n. št.

Poglej Perzijščina in Šahname

Šahruh Mirza

Šahruh Mirza, vladar vzhodnega dela Timuridskega cesarstva, * 20. avgust 1377, Samarkand, Uzbekistan, † 13. marec 1447.

Poglej Perzijščina in Šahruh Mirza

Šapur I.

Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎, novoperzijsko شاپور‎), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.

Poglej Perzijščina in Šapur I.

Šapur II.

Šapur II. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎ Šābuhr, novoperzijsko شاپور‎, Šāpur) znan tudi kot Šapur II.

Poglej Perzijščina in Šapur II.

Šapur III.

Šapur III. (rednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎ Šābuhr) je bil kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vlada od leta 383 do 388, * ni znano, † 388.

Poglej Perzijščina in Šapur III.

Šapur IV.

Šapur IV. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎ Šāhpuhr) je bil od leta 415 do 420 kralj perzijske Armenije in nekaj časa leta 420 kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, † 420, Ktezifon, Sasanidsko cesarstvo.

Poglej Perzijščina in Šapur IV.

Šapur Perzijski

Šapur (srednjeperzijsko Šabur) je bil iranski princ, ki je od leta 207/210 – 211/212 vladal kot predzadnji kralj Perzijskega kraljestva, * ni znano, † 211/212.

Poglej Perzijščina in Šapur Perzijski

Šeguj kagan

Šeguj kagan (srednjekitajsko *ʑia-gwi, srednjeperzijsko Zyk, Žeg) je bil tretji kagan Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 618.

Poglej Perzijščina in Šeguj kagan

Šiitizem

Šiitizem (arabsko, perzijsko شیعه) je manjša od obeh glavnih ločin islama, ki ji sledi nekje med 10 in 15 % muslimanov na svetu.

Poglej Perzijščina in Šiitizem

Čador

Ženske v čadorjih Čador (perzijsko چادر) je zunanje oblačilo nekaterih muslimanskih in hindujskih žensk.

Poglej Perzijščina in Čador

Čagataj

Čagatajski kanat v poznem 13. stoletju. Čagataj kan (mongolsko Цагадай, Čagadaj, srednje mongolsko ᠴᠠᠭᠠᠲᠠᠶ Čaɣataj, ujgursko چاغاتايخان, Čagataj-Han, kitajsko 察合台, Čágětái, turško Çağatay, perzijsko جغتای, Džogataj) je bil drugi sin mongolskega kana Džingiskana in njegove žene Börte, * 22.

Poglej Perzijščina in Čagataj

Čagatajščina

Čagatajščina, čagatajska turščina, stara ujgurščina ali stara uzbeščina (čagatajsko جغتای, džaĝatāj ali ترکی, turkī, uzbeško ﭼﯩﻐﻪتاي, чиғатой тили, čig’atoj tili, ujgursko چاغاتاي تىلى, чағатай тили, čagataj tili, turško Çağatayca) je izumrli turški jezik, ki se je nekoč na široko govoril v Centralni Aziji.

Poglej Perzijščina in Čagatajščina

Čerkezi

Čerkezi (čerkeško Адыгэхэр, Adigeher) so kavkaško ljudstvo, ki živi večinoma v Turčiji, Rusiji, Jordaniji in Siriji.

Poglej Perzijščina in Čerkezi

Baba Tahir

Baba Tahir (perzijsko باباطاهر‎‎) ali Baba Tahir Orjan Hamadani je bil perzijski pesnik, * 11.

Poglej Perzijščina in Baba Tahir

Babilon

Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.

Poglej Perzijščina in Babilon

Bagram

Bagram (perzijsko بگرام‎) je mesto in upravno stredišče okraja Bagram v afganistanski provinci Parwan.

Poglej Perzijščina in Bagram

Baha Ulah

Bahá Uláh (»Alahov sijaj«, rojstno ime: Mirza Husajn Ali; perzijsko میرزا حسین علی‎ ​), prerok in ustanovitelj bahajstva, * 12. november 1817, Teheran, Perzija, † 29. maj 1892, Ako, Palestina.

Poglej Perzijščina in Baha Ulah

Bahčisaraj

Bahčisaraj (ukrajinsko in rusko Бахчисарáй, Bahčisaraj, iz tatarskega bağça - vrt in saray - palača, krimsko tatarsko Bağçasaray, turško Bahçesaray, perzijsko باغچه سرای‎‎) je mesto na polotoku Krimu in upravno središče Bahčisarajskega rajona.

Poglej Perzijščina in Bahčisaraj

Bahram Čobin

Bahram Čobin, tudi Čubin in Čobina (perzijsko بهرامچوبین), slavni general in poveljnik perzijske armade (Eran spahbod) iz 6.

Poglej Perzijščina in Bahram Čobin

Bahram I.

Bahram I., Vahram I. ali Varahran I. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭‎) je bil četrti sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 271 do 274, * ni znano, † 274.

Poglej Perzijščina in Bahram I.

Bahram II.

Bahram II., Vahram II. ali Varahram II. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭‎, novoperzijsko بهرامدوم) je bil peti sasanidski kralj kraljev (šahinšah) Irana, ki je vladal od leta 274 to 293, * ni znano, † 293.

Poglej Perzijščina in Bahram II.

Bahram III.

Bahram III., Vahram III. ali Varahran III. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭‎, novoperzijsko سوم) je bil šesti kralj (šah) iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal samo štiri mesece leta 293, * ni znano, † 293.

Poglej Perzijščina in Bahram III.

Bahram IV.

Bahram IV., izgovarje se tudi Vahram IV. ali Varahran IV. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭‎), je bil kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal od leta 388 do 399, * ni znano, † 399.

Poglej Perzijščina in Bahram IV.

Balh

Balh (perzijsko/pašto بلخ: Balkh, baktrijsko βαχλο, ẞaxlɔ: Bahlo, Bahlɔ) je bilo starodavno mesto, središče budizma, sufizma in zoroastrstva v sedanjem severnem Afganistanu.

Poglej Perzijščina in Balh

Balkon

Balkon sestavljajo ograja na ploščadi, na vsaki strani podprti s podzidkom, stebri ali konzolnimi nosilci Modernistični katalanski balkon z jekleno ograjo Balkón (iz italijanske besede balcone, gradbeni oder, francosko balcon; staro-visokonemško balcho - bruno - tram, prečnik; verjetno sorodno perzijskemu بالكانه bālkāneh ali starejši različici پالكانه pālkāneh) je vrsta ploščadi, police iz zidu, ki jo podpirajo stebri ali konzolni nosilci, in je zaprta z ograjo.

Poglej Perzijščina in Balkon

Barlasi

Barlasi (mongolsko Barulas,S.M. Grupper. A Barulas Family Narrative in the Yuan Shih: Some Neglected Prosopographical and Institutional Sources on Timurid Origins. Archivum Eurasiae Medii Aevi 8 (1992–94): 11–97. čagatajsko in perzijsko,برلاس‎‎, Barlās, tudi Berlas) so bili mongolska, kasneje poturčenaB.F.

Poglej Perzijščina in Barlasi

Behistunski napis

Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.

Poglej Perzijščina in Behistunski napis

Bhaskara

Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.

Poglej Perzijščina in Bhaskara

Bišapur

Bišapur (srednjeperzijsko Bay-Šāpūr, perzijsko بیشاپور‎, Bišâpûr) je bilo mesto v sasanidski Perziji (Iran) na starodavni cesti med Parsom in Elamom, ustanovljeno leta 226.

Poglej Perzijščina in Bišapur

Bistam

Bistam (perzijsko بیستام‎), rivalski kralj (šah) Perzijskega cesarstva, vladal 591-595, * ni znano, † ni znano.

Poglej Perzijščina in Bistam

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Perzijščina in Bizantinsko cesarstvo

Codex Cumanicus

Codex Cumanicus (slovensko Kumanski kodeks) je srednjeveški jezikovni priročnik, napisan kot pripomoček za komuniciranje katoliških duhovnikov s Kumani, nomadskim ljudstvom turškega porekla.

Poglej Perzijščina in Codex Cumanicus

Cummerbund

Svilen cummerbund, ok. 1950 Cummerbund (tudi cumberbund; iz hindijske in perzijske besede kamarband, kar pomeni sramni pas) je prepasica, ki je del tradicionalnega oblačila v Indiji, Perziji in Južni Ameriki.

Poglej Perzijščina in Cummerbund

Dabujidi

Dabujidska ali Gaubaridska dinastija je bila zoroastrska iranska država, ki se je začela v zgodnjem 7.

Poglej Perzijščina in Dabujidi

Darej I.

Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.

Poglej Perzijščina in Darej I.

Darej II.

Darej II. (perzijsko داريوش دوم‎‎, Dārayavahuš, Milostljiv, grško, Dareios) je bil od leta 423 do 404 Eduard Meyer.

Poglej Perzijščina in Darej II.

Darej III.

Darej III. (perzijsko داریوش, Dāriyūš, starogrško, Dareios), rojen kot Artašata,Heckel, Waldemar (2002).

Poglej Perzijščina in Darej III.

Džamasp

Džamasp ali Zamasp (srednjeperzijsko 𐭩𐭠𐭬𐭠𐭮𐭯‎, perzijsko جاماسپ‎ Džāmāsp) je bil sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 496 do 498/499.

Poglej Perzijščina in Džamasp

Džamšid

Perzijska slika s podobo Džamšida, ki ga pred Zahhakom žagajo na pol Džamšid (perzijsko جمشید, Džamšīd, srednje in novoperzijsko جم, Džam, avestsko Jima) je mitološka oseba iz iranske kulture in tradicije, omenjena v Firduzijevi Šahnami (Knjiga kraljev).

Poglej Perzijščina in Džamšid

Džamu in Kašmir

Džamu in Kašmir (kašmirsko جۄمتٕ کٔشېر, जॅम तु' क'शीर) je zvezno ozemlje v severni Indiji, večkrat označevana s kraticami J&K.

Poglej Perzijščina in Džamu in Kašmir

Decij

Gaj Mesij Kvint Trajan Decij (latinsko), včasih krajše Trajan Decij, je bil od leta 249 do 251 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 201, Budalia, Gornja Mezija, Rimsko cesarstvo, † junij 251, Abrit, Spodnja Mezija, Rimsko cesarstvo. Decija so kot uglednega politika v času vladavine Filipa Arabca za cesarja proglasili njegovi vojaki po zadušitvi upora v Meziji.

Poglej Perzijščina in Decij

Delhijski sultanat

Delhijski sultanat (Perzijščina:دهلی سلطان, Urdujščina: دہلی سلطنت) je bil muslimanski sultanat z glavnim mestom v Delhiju, ki se je razprostiral čez velik del Indijskega podkontinenta celih 320 let (1206–1526).

Poglej Perzijščina in Delhijski sultanat

Derafš Kaviani

Umetniška upodobitev prapora Derafš Kaviani Umetniška upodobitev prapora Derafš Kaviani Derafš Kaviani (perzijsko درفش کاویانی‎) ali Derafš Kavani (درفش کاوانی) je bil legendarni kraljevi prapor Irana (Perzije), ki je bil v rabi od davnine do padca Sasanidskega cesarstva leta 651.

Poglej Perzijščina in Derafš Kaviani

Derviš

Derviši v Turčiji Derviš (arabsko: ﺵﻴﻭﺭﺩ, darwīš; turško: derviş) je izraz, ki označuje muslimanskega mistika, privrženci tasavufa, mističnega nauka o islamu, disciplina ki se bavi z najglobljim bistvom.

Poglej Perzijščina in Derviš

Derviš Ali Astrahanski

Derviš Ali Astrahanski (urdujsko, perzijsko in arabsko درویش علی, Derviš Ali, rusko Дервиш-Али, Derviš-Ali, tatarsko Därwiş Ğäli xan, Derviš Ali Kan) je bil kan Astrahanskega kanata, ki je vladal leta 1537-1540, 1550-1552 in od leta 1554 do propada kanata leta 1556,* ni znano, okrog † 1558.

Poglej Perzijščina in Derviš Ali Astrahanski

Ekbatana

Ekbatana (staroperzijsko Haŋgmatana, Agámtanu (med vladanjem Nabonidija) in Agamatanu (Behistunski napis), grško Ἀγβάτανα (Ajshil in Herodot), povsod drugod Ἐκβάτανα, latinsko Ecbatana), antično medijsko in perzijsko mesto, sedanji Hamadan v Iranu.

Poglej Perzijščina in Ekbatana

Faravahar

Faravahar V kamen vklesan Faravahar v Perzepolisu Novoasirski "lokostrelec v pernati obleki", ki simbolizira boga Ašurja; desna roka je iztegnjena kot na Faravaharju, v levi roki pa ima namesto obroča lok (9. ali 8. stoletje pr. n. št.) Dareja Velikega Faravahar, tudi Farohar, Forouhar, Firavarti in Fravahar (staroperzijsko *Pravarti, perzijsko فروهر), eden od najbolj znanih simbolov zoroastrstva, državne religije Starega Irana.

Poglej Perzijščina in Faravahar

Ferdinand Avguštin Hallerstein

Ferdinand Avguštin pl.

Poglej Perzijščina in Ferdinand Avguštin Hallerstein

Firduzi

Hakim Abdul Kasim Mansur Firdusi Tusi (Firduzi); perzijsko حکیمابوالقاسمفردوسی توسی), perzijski pesnik, * 935, Tus, Iran, † 1020, Tus, Iran. Firduzi je bil zelo spoštovan. Bil je avtor narodnega epa Šahname (Knjiga kraljev) perzijsko govorečega sveta kot tudi celotnega iranskega kulturnega sveta.

Poglej Perzijščina in Firduzi

Firuzabad, Fars

Firuzabad (perzijsko فيروزآباد‎, Fīrūzābād, srednjeperzijsko Gōr ali Ardashir-Khwarrah, v prevodu "Ardaširjeva slava", tudi Shahr-e Gūr شهر گور) je mesto in glavno mesto Okrožja Firuzabad, Provinca Fars, Iran.

Poglej Perzijščina in Firuzabad, Fars

Fraat I.

Fraat I. Partski (perzijsko فرهاد يکم‎), veliki kralj Partskega cesarstva od leta 176 do 171 pr.

Poglej Perzijščina in Fraat I.

Fraat II.

Fraat II.

Poglej Perzijščina in Fraat II.

Fraat III.

Fraat III.

Poglej Perzijščina in Fraat III.

Fraat IV.

Fraat IV.

Poglej Perzijščina in Fraat IV.

Fraat V.

Fraat V. Partski (perzijsko فرهاد پنجم‎), poznan tudi kot Fraatek – Mali Fraat (antično grško Φραατάκης, Fraatákes), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je skupaj s svojo materjo Muzo Partsko vladal od leta 2 pr.

Poglej Perzijščina in Fraat V.

Fraort

Fraort (iz staroperzijskega 𐎳𐎼𐎺𐎼𐎫𐎡𐏁, Fravartiš) ali Frâda (preko starogrškega Φραόρτης, Fraórtis) je bil drugi kralj Medijskega cesarstva, * neznano, † 633 pr. n. št. Bil je sin in naslednik medijskega kralja Dejoka.

Poglej Perzijščina in Fraort

Friapatij

Friapatij (perzijsko فریاپت‎) ali Priapatij, včasih tudi Friapit, veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal od leta 191 do 176 pr.

Poglej Perzijščina in Friapatij

Gašper

Gašper je moško osebno ime.

Poglej Perzijščina in Gašper

Gandž Name

Gandž Name (perzijsko گنجنامه, dobesedno knjiga zaklada) je naziv dveh starodavnih napisov v steni gore Alvand 5 km jugozahodno od Hamadana v Iranu.

Poglej Perzijščina in Gandž Name

Gilan

Značilna subtropska pokrajina prikaspijskega Gilana Gilan ali Gelan (Perzijsko: استان گیلان‎, Ostān-e Gīlān) je ena od triintrideset ostanov oz.

Poglej Perzijščina in Gilan

Gorski Karabah

Gorski Karabah Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz.

Poglej Perzijščina in Gorski Karabah

Gotarz I.

Gotarz I. Partski (perzijsko گودرز يکم‎), vnuk partskega velikega kralja Friapatija, ki je prišel na oblast proti koncu burnega obdobja vladanja Mitridata II. Partskega in je vladal v delu Partskega cesarstva približno od leta 95 do 90 pr.

Poglej Perzijščina in Gotarz I.

Gotarz II.

Gotarz II.

Poglej Perzijščina in Gotarz II.

Grobnica Kira Velikega

Grobnica Kira Velikega (perzijsko آرامگاه کوروش بزرگ, ārāmgāh-e kurosh-e bozorg), je zadnje počivališče Kira Velikega, ustanovitelja iranskega Ahemenidskega cesarstva.

Poglej Perzijščina in Grobnica Kira Velikega

Gundišapur

Gundišapur (srednjeperzijsko 𐭥𐭧𐭩𐭠𐭭𐭣𐭩𐭥𐭪𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎,Weh-Andiōk-Šābuhr; novoperzijsko گندی‌شاپور, Gondēshāpūr) je bil intelektualno središče Sasanidskega cesarstva in dom Akademije Gundišapurja, ki jo je ustanovil sasanidski kralj Šapur I.

Poglej Perzijščina in Gundišapur

Gur Emir

Gur Emir ali Guri Emir (uzbeško Amir Temur maqbarasi, Go'ri Amir, perzijsko گورِ امیر, Kraljev krob‎‎) je mavzolej azijskega osvajalca Timur Lenka v Samarkandu, Uzbekistan.

Poglej Perzijščina in Gur Emir

Hadžitarhan

Hadžitarhan (tatarsko Xacitarxan, Hadžitarhan, rusko Хаджи-Тархан, Hadži-Tarhan), Haštar Han, Astarhan ali Astrahan, v perzijskih virih حاجیترخان, Haji-Tarkhan v ruskih virih Астрахань, Astrakhan, je bil srednjeveško mesto na desnem bregu Volge, približno 12 km od sodobnega Astrahana.

Poglej Perzijščina in Hadžitarhan

Halil Sultan

Halil Sultan (čagatajsko/perzijsko خلیل سلطان‎‎) je bil timuridski vladar Transoksanije, ki je vladal od 18. februarja 1405 do leta 1409, * 1384, † 4. november 1411, Raj, Timuridsko cesarstvo.

Poglej Perzijščina in Halil Sultan

Hamadan

Hamadan ali Hamedan (perzijsko همدان‎‎, Hamadān, staroperzijsko Haŋgmetana, Ekbatana) je glavno mesto iranske province Hamadan.

Poglej Perzijščina in Hamadan

Hamadanski kamniti lev

Ostanek hamadanskih Levjih vrat Hamadanski kamniti lev Šir-e Sangi sličica Hamadanski kamniti lev (perzijsko شیر سنگی همدان‎‎, šir-e sangi-ye hamedân) je zgodovinski spomenik v Hamadanu, Iran.

Poglej Perzijščina in Hamadanski kamniti lev

Hamdollah Mostowfi

Mavzolej Hamdollaha Mostowfija Hamdollah Mostowfi (perzijsko: حمدالله مستوفى), iranski zgodovinar, geograf in epični pesnik, * 1281, Qazvin, † 1349.

Poglej Perzijščina in Hamdollah Mostowfi

Hatun

Hatun (mongolsko ᠬᠠᠲᠤᠨ, hatun ali хатан, hatan, perzijsko perzijsko خاتون‎‎, hātūn urdu, خاتون‎, hātūn, mn. خواتين, havātīn, turško hatun) je bil ženski plemiški naslov, dvojnik naslova kan ali kagan.

Poglej Perzijščina in Hatun

Hekatompil

Hekatompil (grško Ἑκατόμπυλος, Hekatόmpylos) ali Sad Darvāzeh (perzijsko سددروازه, tudi صددروازه, Sad Darvāzeh), antično mesto v zahodnem Horasanu v Iranu, po letu 200 pr.

Poglej Perzijščina in Hekatompil

Herat

Herāt (perzijsko هرات) je mesto v zahodnem Afganistanu in je glavno mesto istoimenske province.

Poglej Perzijščina in Herat

Hindijščina

Hindijščina je indoevropski jezik, ki ga večinoma govorijo v zveznih državah severne in srednje Indije.

Poglej Perzijščina in Hindijščina

Hindukuš

Satelitski pogled na Hindukuš Hindukuš (perzijsko in paštunsko هندوکش) je gorovje v Afganistanu, tudi v severni regiji v Pakistanu.

Poglej Perzijščina in Hindukuš

Hioniti

Azija leta 400 Hioniti (srednje perzijsko Xijōn ali Hijōn, avestansko Xiiaona, sogdijsko xwn, pahlavi Xyon) so bili nomadsko ljudstvo v srednjeazijskih regijah Transoksanije in Baktrije.

Poglej Perzijščina in Hioniti

Histasp

Histasp (iz grškega, Histaspes, perzijsko گشتاسب, Goštasb, staroperzijsko Wištāspa, babilonsko Uštaspi, elamsko Mišdašba, kar pomeni divjak) je bil satrap Baktrije in morda Perzisa, * okoli 570 pr. n. št., † 495 pr. n. št. Histasp je bil oče ahemenidskega kralja Dareja I.

Poglej Perzijščina in Histasp

Hivski kanat

Hivski kanat (uzbeško خیوه خانلیگی, Hiva Honligi, perzijsko خانات خیوه‎‎) je bila od leta 1511 do 1920, razen v obdobju med afšaridsko okupacijo od leta 1740 do 1746, turška država v Centralni Aziji v zgodovinski pokrajini Horezm.

Poglej Perzijščina in Hivski kanat

Hormizd I. Kušanšah

Hormizd I. Kušanšah je bil od leta 275 do 300 kušanšah Kušano-Sasanidskega kraljestva, * ni znano, † 300.

Poglej Perzijščina in Hormizd I. Kušanšah

Hormizd II.

Hormizd II., izgovarja se tudi Hormozd II. ali Ormazd II. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭧𐭥𐭬𐭦𐭣‎, novoperzijsko هرمز دوم) je bil kralj (šah) Sasanidskega cesarstva, ki je vladal je sedem let in pet mesecev od leta 303 do 309, * ni znano, † 309.

Poglej Perzijščina in Hormizd II.

Hormizd IV.

Hormizd IV. (perzijsko هرمز چهارم‎), sin šaha Kozrava I., ki je od leta 579 do 590 vladal kot enaindvajseti perzijski veliki kralj (šah), * ni znano, † 590.

Poglej Perzijščina in Hormizd IV.

Hormizd V.

Hormizd V. (perzijsko فرخزاد خسرو), kratkotrajen vladar Perzijskega cesarstva leta 593, * ni znano, † ni znano.

Poglej Perzijščina in Hormizd V.

Hulegu

Hulegu kan (mongolsko Хүлэгу хаан, čagatajsko ہلاکو, perzijsko هولاکو خان‎‎, kitajsko 旭烈兀) je bil mongolski vladar in ustanovitelj Ilkanata, ki je v 13.

Poglej Perzijščina in Hulegu

Ilkanat

Ilkanat, Il-kanat ali Il Kanat (سلسله ایلخانی iz mongolskega Ил Хан улс (Il han uls) in turškega ilhanli (il.

Poglej Perzijščina in Ilkanat

Ind

Ind, ki se imenuje tudi reka Sindu, ali Abāsīn v Kiber Pakhtunkhvi, je ena izmed najdaljših rek v Aziji.

Poglej Perzijščina in Ind

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Poglej Perzijščina in Indija

Indoevropski prajezik

Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.

Poglej Perzijščina in Indoevropski prajezik

Indoiranski jeziki

Indoiranski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.

Poglej Perzijščina in Indoiranski jeziki

Iran

Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.

Poglej Perzijščina in Iran

Iranski jeziki

Iranski jeziki so veja indoiranskih jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.

Poglej Perzijščina in Iranski jeziki

Iransko-iraška vojna

Iransko-iraška vojna - 22. septembra 1980, Teheran Iransko-iraška vojna je bila odprta vojna med Irakom in Iranom med letoma 1980 in 1988.

Poglej Perzijščina in Iransko-iraška vojna

Isfahan

Most Allah Verdi Khaan v Isfahanu ponoči Isfahan ali Eşfahān (v zgodovini znan tudi kot Ispahan, Aspadana - staro perzijsko), اصفهان - perzijsko) je mesto v Iranu. Nahaja se približno 340 km južno od Teherana in je glavno mesto istoimenske province. Ima 1.583.609 prebivalcev in je tretje največje mesto v Iranu za Teheranom in Mašhadom.

Poglej Perzijščina in Isfahan

Islamska umetnost

Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.

Poglej Perzijščina in Islamska umetnost

Jasmina

Jasmina je žensko osebno ime.

Poglej Perzijščina in Jasmina

Jazdegerd I.

Jazdegerd I., tudi Jazdgerd I. in Jazdgird I. (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩‎), je bil od leta 399 do 420 kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, * ni znano, † 420, Hirkanija ali Tus, Iran.

Poglej Perzijščina in Jazdegerd I.

Jazdegerd III.

Jazdegerd III., tudi Jazdgerd III. in Jazdgird III., (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩‎) je bil zadnji sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 632 do 651, * 624, Istahr, Sasanidsko cesarstvo, † 651, Merv, Horasan.

Poglej Perzijščina in Jazdegerd III.

Jonci

Kserksa I. Jonci (ednina) so bili eno od štirih večjih antičnih grških plemen.

Poglej Perzijščina in Jonci

Judeja

Bližnji vzhod v 1. stoletju Judeja je svetopisemsko, rimsko in sodobno ime goratega južnega dela Izraela (Eretz Yisrael).

Poglej Perzijščina in Judeja

Kabul

Kabúl (perzijsko in paštunsko) je glavno in največje mesto Afganistana.

Poglej Perzijščina in Kabul

Kabulistan

Zemljevid Kabulskega kraljestva, ki ga je leta 1838 objavila Družba za širjenje uporabnega znanja; ime Kabul je pomenilo večino sedanjega ozemlja Afganistana Kabulistan (paštunsko/perzijsko کابلستان‎) je zgodovinsko ime pokrajine s središčem v sedanji afganistanski provinci Kabul.

Poglej Perzijščina in Kabulistan

Kadžarsko cesarstvo

Kadžarsko cesarstvo (perz. دولت علیّه ایران; Dovlat-e Elije-je Irân; Vzvišena država Iran) je naziv za novoveško iransko državo pod kadžarsko rodbino.

Poglej Perzijščina in Kadžarsko cesarstvo

Kambiz I.

Kambiz I. ali Kambiz Starejši (iz starogrškega Καμβύσης, Kambíses, perzijsko Kambūǰiya, elamsko Kanbuziya, akadsko Kambuziya, aramejsko Knbwzy) je bil od okoli 580 pr.

Poglej Perzijščina in Kambiz I.

Kambiz II.

Kambiz II. (staroperzijsko 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹, Kambūjiya, aramejsko כנבוזי‎‎, Kanbūzī, starogrško, Kambísēs, latinsko Cambyses, srednjeveško hebrejsko כמבישה‎, Kambiša) je bil sin Kira II. Velikega in kralj pezijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 530 pr.

Poglej Perzijščina in Kambiz II.

Kapadokija

Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.

Poglej Perzijščina in Kapadokija

Karači

Karači je največje mesto v Pakistanu in eno največjih mest na svetu.

Poglej Perzijščina in Karači

Karakitajski kanat

Karakitajski kanat ali Kara Kitaj (mongolsko Хар Хятан, Har Hjatan, tradicionalno kitajsko 西遼, poenostavljeno kitajsko 西辽, pinjin Xī Liáo), uradno Veliki Liao (tradicionalno kitajsko 大遼, poenostavljeno kitajsko 大辽, pinjin Dà Liáo), je bilo pokitajčeno cesarstvo Kitanov v Centralni Aziji, ustanovljeno leta 1124.

Poglej Perzijščina in Karakitajski kanat

Karapapaki

Karapapaški beki iz vasi Giziladži v Borčaliju, sedanja Gruzija (začetek 20. stoletja) Karapapaki ali Tarakama ((narečno Qarapapaxdar), Tərəkəmələr) so turško ljudstvo, skupina plemen ali ena od etnografskih skupin Azerbajdžancev, ki izvirno govori karapapaščino, zahodni oguški jezik, tesno povezan z azerbajdžanščino in turščino.

Poglej Perzijščina in Karapapaki

Karija

Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.

Poglej Perzijščina in Karija

Karneol

Karneol je rjavkasto rdeč mineral, ki se uporablja predvsem kot poldrag kamen za izdelavo nakita.

Poglej Perzijščina in Karneol

Kartlija

Kartlija (gruzinsko ქართლი, Kartli) je zgodovinska regija v osrednji Gruziji, skozi katero teče reka Mtkvari (Kura).

Poglej Perzijščina in Kartlija

Kasandana

Kasandana (perzijsko کاساندان, Kasandan, starogrško, Kassandanē) je bila perzijska ahemenidska plemkinja in žena kralja Kira II. Velikega, * 6.

Poglej Perzijščina in Kasandana

Kavad I.

Kavad I. (srednjeperzijsko 𐭪𐭥𐭠𐭲‎, Kawād) je bil od leta 488 do 496 in ponovno od 498 do 531 kralj kraljev sasanidskega Irana, * 473, † 13. september 531.

Poglej Perzijščina in Kavad I.

Kaviar

Kaviar je delikatesa izdelana iz soljenih in začinjenih ribjih iker.

Poglej Perzijščina in Kaviar

Kejhusrev II.

Gijat al-Din Kejhusrev II. ali Gijat al-Din Kejhusrev bin Kejkubad (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن كيقباد‎‎) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1237 do svoje smrti leta 1246, * ni znano, † 1246.

Poglej Perzijščina in Kejhusrev II.

Kejhusrev III.

Kejhusrev III. (staro anatolsko turško كَیخُسرو سوم, Kaihosrov III) ali Gijat ad-Din Kejhusrev bin Kilič Arslan (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن قلج ارسلان‎, Ghiasuddin Keikhosro bin Qalj Arslan) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, * okoli 1259/1263, † 1284.

Poglej Perzijščina in Kejhusrev III.

Kejkavus I.

Kejkavus I. ali Kejkaus I. (staroanatolsko turško كَیکاوس, perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو‎‎: ´Izz ad-Dīn Kaykāwūs ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega sultanata Rum, ki je vladal od leta 1211 do svoje smrti leta 1220.

Poglej Perzijščina in Kejkavus I.

Kejkavus II.

Kejkavus II. (perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو‎, ʿIzz ad-Dīn Kaykāwus ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1246 do 1257.

Poglej Perzijščina in Kejkavus II.

Kejkubad I.

| type.

Poglej Perzijščina in Kejkubad I.

Kejkubad II.

Kejkubad II. (staro anatolsko turško كیقباد, perzijsko علاء الدين كيقباد بن كيخسرو‎, ʿAlāʾ ad-Dīn Kayqubād bin Kaykhusraw) je bil najmlajši od treh sinov seldžuškega sultana Ruma Kejhusreva II., * 1239, † 1257.

Poglej Perzijščina in Kejkubad II.

Kejkubad III.

Kejkubad III. (staro anatolsko turško كَیقُباد سوم) ali ʿAlāʾ ad-Dīn Kejkubād bin Farāmurz (perzijsko علاء الدین کیقباد بن فرامرز‎) je bil v letih 1298 do 1302 trikrat sultan seldžuškega sultanata Rum, * okoli 1283, † 1302.

Poglej Perzijščina in Kejkubad III.

Khaled Hosseini

Khaled Hosseini, afganistansko-ameriški pisatelj in zdravnik, * 4. marec 1965, Kabul, Afganistan.

Poglej Perzijščina in Khaled Hosseini

Kian

Kian je tako perzijska kot arabska beseda.

Poglej Perzijščina in Kian

Kilič Arslan II.

Kilič Arslan II. (staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان دوم) ali ʿIzz ad-Dīn Kilidž Arslān bin Masʿūd (perzijsko عز الدین قلج ارسلان بن مسعود‎, sodobno turško Kılıç Arslan, poslovenjeno Meč lev) je bil od leta 1156 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1113, † 1192.

Poglej Perzijščina in Kilič Arslan II.

Kilič Arslan IV.

Kilič Arslan IV. (turško IV. Kılıç Arslan, staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان) ali Rukn ad-Din Kilij Arslan bin Kejhusrev (perzijsko رکن الدین قلج ارسلان بن کیخسرو‎) je bil sultan Seldžuškega sultanata Rum, * ni znano, † 1265.

Poglej Perzijščina in Kilič Arslan IV.

Kipčaki

Naselitveno in vplivno območje Kipčakov okoli leta 1200 Kipčaki (kitajsko 高車, pinjin Gāochē, W.-G. Kao-che, tudi Gaogüy ali Kao-kü) ali Polovci (rusko Половцы, Polovci, ljudstvo iz stepe) so bili turško nomadsko ljudstvo in konfederacija, ki so v srednjem veku naseljevali del evrazijske stepe.

Poglej Perzijščina in Kipčaki

Kir I.

Kir I. (staroperzijsko Kuruš, sodobno perzijsko کوروش, Kurosh, grško, Kȳros), Kir I. Anšanski ali Kir I. Perzijski je bil od približno 600 pr.

Poglej Perzijščina in Kir I.

Kir II.

''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.

Poglej Perzijščina in Kir II.

Kir Mlajši

Kir Mlajši (staroperzijsko 𐎤𐎢𐎽𐎢𐏁, Kūruš), sin Dareja II. Perzijskega in Parisatis, je bil perzijski princ, general in od leta 408 do 401 pr.

Poglej Perzijščina in Kir Mlajši

Kirov valj

Киров Kirov valj (prednja stran) Kirov valj (zadnja stran) Kirov valj (perzijsko منشور کوروش) je antični dokument v obliki glinastega valja, ki ga je objavil perzijski vladar Kir II. Veliki.

Poglej Perzijščina in Kirov valj

Kitāb-e Dīārbakrīya

Kitāb-e Dīārbakrīya (perzijsko كتاب دياربكرية, turkmensko Kitaby Diýarbekriýe) je knjiga o zgodovini turkmenskih oguških dinastij Ak Kojunlu in Kara Kojunlu v Perziji.

Poglej Perzijščina in Kitāb-e Dīārbakrīya

Klinopis

Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.

Poglej Perzijščina in Klinopis

Koh-i-Noor

Skica diamanta v različnih perspektivah Koh-i-Noor (tudi Kohinoor, Koh-i-Nur), perzijsko کوہ نور, urdujsko کوہ نور, hindujsko कोहिनूर ali Gora luči, je eden največjih diamantov na svetu.

Poglej Perzijščina in Koh-i-Noor

Komagena

Komagena je antično armensko kraljestvo v jugovzhodni Mali Aziji v današnji Turčiji.

Poglej Perzijščina in Komagena

Konje Urgenč

Konje Urgenč ali Gurgandž (turkmensko Köneürgenç iz perzijskega کهنه گرگانج, Kuhna Gurgāndž, včasih tudi Konya-Urgench, v prevodu Stari Urgenč) je arheološko najdišče starega mesta Urgenč (turkmensko Ürgenç) in istoimenska občina v severnem Turkmenistanu tik ob meji z Uzbekistanom.

Poglej Perzijščina in Konje Urgenč

Kozrav II.

Kozrav II., včasih tudi Parviz – Vedno zmagovit (perzijsko: خسرو پرویز), dvaindvajseti perzijski kralj (šah), ki je vladal od leta 590 do 628, * ni znano, † 28. februar 628.

Poglej Perzijščina in Kozrav II.

Kserks I.

Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.

Poglej Perzijščina in Kserks I.

Kserks II.

Kserks II. (perzijsko خشايارشا دوم‎‎, Ksšayāršā) je bil perzijski kralj in sin in naslednik Artakserksa I., * 5.

Poglej Perzijščina in Kserks II.

Ktezifon

Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون‎, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان‎) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان‎) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.

Poglej Perzijščina in Ktezifon

Ladak

Ladak je regija pod upravo Indije, ki se nahaja na severnem delu Indijskega podkontinenta, in je del širše regije imenovane Kašmir, ki je predmet ozemeljskih sporov med Indijo, Pakistanom, in Kitajsko vse od leta 1947.

Poglej Perzijščina in Ladak

Lazurit

Lazurit, iz perzijskega lazward, modro, je tektosilikatni mineral s sulfatnimi in kloridnimi ioni in žveplom s kemijsko formulo (Na,Ca)8.

Poglej Perzijščina in Lazurit

Lingua franca

Lingua franca ali skupni jezik je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.

Poglej Perzijščina in Lingua franca

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Perzijščina in Madžarska

Mahmud Bin Kučuk

Mahmud Bin Kučuk ali Mahmud Astrahani (urdujsko, perzijsko in arabsko محمود بن کوچک) je bil eden od sinov Kučuk Mohameda, kana Zlate horde, in ustanovitelj Astrahanskega kanata v 1460.

Poglej Perzijščina in Mahmud Bin Kučuk

Mahmud Paša Anđelović

Mahmud Paša Anđelović (turško Veli Mahmud Paşa, srbsko Махмуд-паша Анђеловић/Mahmud-paša Anđelović) je bil od leta 1456 do 1466 in ponovno 1472 do 1474 veliki vezir Osmanskega cesarstva.

Poglej Perzijščina in Mahmud Paša Anđelović

Mala Armenija

Mala ali Spodnja Armenija, z Armenci naseljena pokrajina zahodno in severozahodno od Evfrata v sedanji Turčiji je obsegala armensko poseljena območja predvsem na zahodu in severozahodu antičnega Armenskega kraljestva (znano tudi kot Kraljevina Velike Armenije).

Poglej Perzijščina in Mala Armenija

Malik Šah

Malik Šah se je imenovalo več bližnjevzhodnih vladarjev, zlasti Perzije.

Poglej Perzijščina in Malik Šah

Malik Šah I.

Džalal Ad Davlah Malik Šah ali preprosto Malik Šah (perzijsko ملکشاه‎, arabsko (celo ime) معز الدنيا والدين جلال الدولة حسن ملكشاه‎), seldžuški sultan, * 1055, † 19. november 1092, Bagdad, Irak.

Poglej Perzijščina in Malik Šah I.

Mandala

Mandala (poudarek na prvem zlogu; sanskrt मण्डल, maṇḍala - dobesedno 'krog') je duhovna in / ali obredna geometrijska konfiguracija simbolov ali zemljevida (v šintoizmu) v indijskih religijah hinduizmu, budizmu, džainizmu ali japonskem življenjskem slogu šintoizmu, ki predstavlja božanstva ali v primeru šintoizma, paradiž, kami ali dejansko svetišče.

Poglej Perzijščina in Mandala

Mandana Medijska

Mandana Medijska je bila medijska princesa, žena anšanskega kralja Kambiza I. in mati perzijskega kralja Kira II. Velikega, * okoli 584 pr. n. št., † verjetno 559 pr. n. št.

Poglej Perzijščina in Mandana Medijska

Mani

Mani (perzijsko: مانی; sirsko: ܡܐܢܝ;latinsko: Manes), perzijski (iranski) prerok, ustanovitelj gnostične religije manihejstva, * 14. april 216, † 27. februar 276.

Poglej Perzijščina in Mani

Maryland

Maryland (angleško) je zvezna država Združenih držav Amerike, ki spada med srednjeatlantske države (včasih jo prištevajo kot del severovzhoda).

Poglej Perzijščina in Maryland

Masageti

Azija leta 323 pr. n. št.: ozemlje Masagetov je bilo v Srednji Aziji, severovzhodno od Kaspijskega jezera Masageti (grško, Massagétai, latinsko Massagetai) so bili staroveška vzhodnoiranska plemenska zveza.

Poglej Perzijščina in Masageti

Medijsko cesarstvo

Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.

Poglej Perzijščina in Medijsko cesarstvo

Medresa

Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة‎, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.

Poglej Perzijščina in Medresa

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Perzijščina in Mehmed II. Osvajalec

Mehmed Paša Sokolović

Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.

Poglej Perzijščina in Mehmed Paša Sokolović

Merv

Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو‎‎, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12.

Poglej Perzijščina in Merv

Mesud I.

Mesud I. (sodobno turško I. Rükneddin Mesud ali Rukn al-Dīn Mas'ūd, perzijsko ركن الدین مسعود‎) je bil od leta 1116 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1095, † 1156.

Poglej Perzijščina in Mesud I.

Mihranidi

Mihranidi ali Mehranidi (srednjeperzijsko 𐭬𐭨𐭥𐭠𐭭) so bili vodilna iranska plemiška rodbina (šahrdārān), ena od sedmih velikih iranskih rodbin Sasanidskega cesarstva, ki so trdile, da so potomke Arsakidske dinastije.

Poglej Perzijščina in Mihranidi

Miran Šah

Mirza Miran Šah Beg (perzijsko میران شاہ‎‎) je bil sin emirja Timur Lenka in vladar Kandaharja, * 1366, † 21. april 1408.

Poglej Perzijščina in Miran Šah

Mirza

Mirza (iz perzijskega امير زاده, amir-zade, princ) je bil naslov, ki je bil v turških (tararskih) državah, na primer v Kazaškem, Kazanskem, Astrahanskem, Krimskem in Sibirskem kanatu in Nogajski hordi, rezerviran za visoko aristokracijo.

Poglej Perzijščina in Mirza

Mirza Muhammad Haidar Dughlat

Prikaz portreta Мuhammeda Haidarja Dulatija na poštni znamki Kazahstana leta 2000. Мirza Мuhammad Haidar Dulati (kirgizijsko. Мырза Мухаммед Айдар дуулат; Mirzo Muhammad Haidar Dug'lot) (1499—1551) je bil turškega porekla, avtor številnih zgodovinskih del iz 16.

Poglej Perzijščina in Mirza Muhammad Haidar Dughlat

Mitridat I. Partski

Mitridat I. Partski (perzijsko مهرداديکم‎, Mehrdād), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 171 pr.

Poglej Perzijščina in Mitridat I. Partski

Mitridat II. Partski

Mitridat II.

Poglej Perzijščina in Mitridat II. Partski

Mitridat III. Partski

Mitridat III.

Poglej Perzijščina in Mitridat III. Partski

Mošeja Id Kah

Mošeja Id Kah (translit, ХейтгахМесчити; p; iz perzijščine عیدگاه, Eidgāh, kar pomeni 'Kraj praznovanj') je zgodovinska mošeja in turistična znamenitost v Kašgarju v Šindžjangu na Kitajskem.

Poglej Perzijščina in Mošeja Id Kah

Mohamed bin Tugluk

Mohamed bin Tugluk ali Mohamed Salman kan Tugluk (turško Muhammed bin Tuğluk, arabsko محمد بن طغلق‎), je bil turški sultan Delhijskega sultanata, ki je vladal od leta 1324 do 1351, * ni znano, † 20. marec 1351.

Poglej Perzijščina in Mohamed bin Tugluk

Mohamed Reza Pahlavi

Mohamed Reza Pahlavi (perzijsko محمدرضا شاه پهلوی), iranski šah, * 26. oktober 1919, Teheran, Perzija (danes Iran), † 27. julij 1980, Kairo, Egipt.

Poglej Perzijščina in Mohamed Reza Pahlavi

Mohsen Makhmalbaf

Mohsen Makhmalbaf (perzijsko محسن مخملباف) iranski filmski režiser, igralec, scenarist in pisatelj * 29. maj 1957 Teheran, Iran.

Poglej Perzijščina in Mohsen Makhmalbaf

Mubarak Šah

Mubarak Šah (perzijsko مبارک شاه) je bi od leta 1252 do 1260 in marca–septembra 1266 kan Čagatajskega kanata, * ni znano, † 1276, jugovzhodna Perzija.

Poglej Perzijščina in Mubarak Šah

Muhammad Iqbal

Sir Allama Muhammad Iqbal (Urdu: محمد اقبال), pakistanski pesnik, filozof, literarni teoretik, vladni uslužbenec, šolski odvetnik in raziskovalec, * 9. november 1877, Sialkot, Pandžab, Britanska Indija, † 21. april 1938, Lahore.

Poglej Perzijščina in Muhammad Iqbal

Mula (naziv)

Mula (perzijsko ملا) je naziv muslimanskih klerikov.

Poglej Perzijščina in Mula (naziv)

Nacionalni muzej Irana

Nacionalni muzej Irana (perzijsko موزهٔ ملی ایران‎, Mūze-ye Melli-ye Irān) je muzej v Teheranu, Iran.

Poglej Perzijščina in Nacionalni muzej Irana

Nakš-e Rostam

Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov relief, perzijsko نقش رستم‎) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran.

Poglej Perzijščina in Nakš-e Rostam

Nastalik (pisava)

مرا عهدیست با جانان که تا جان در بدن دارمهواداران کویش را چو جــــــــان خویشتن دارمحافظ شیرازی Nastalik (iz Našk in Taʿlīšk) je ena od glavnih ročnih kaligrafij pri pisanju perzijske abecede ter tradicionalno prevladujoč stil v perzijski kaligrafiji.

Poglej Perzijščina in Nastalik (pisava)

Nauruz

Nauruz (tudi nauroz, nav-roze, navroz, naw-rúz, norooz, noruz ali nowrouz, izvirno perzijsko نوروز) je tradicionalni iranski praznik novega leta v perzijskem koledarju, ki se začne na pomladno enakonočje in naznanja prihod pomladi.

Poglej Perzijščina in Nauruz

Ninive

Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.

Poglej Perzijščina in Ninive

Nizam Al Mulk

Abu Ali Al Hasan Al Tusi Nizam Al Mulk, bolj znan kot kot Haga Nizam Al Mulk (arabsko ‏نظامالملك أبو علي الحسن بن علي بن إسحاق الطوسي‎, DIN Niẓām al-Mulk Abū ʿAlī al-Ḥasan ibn ʿAlī ibn Isḥāq aṭ-Ṭūsī, farsi ‏خواجه نظامالملک طوسی‎, DIN Ḫāǧa Niẓām al-Mulk Ṭūsī) je bil perzijski učenjak in veliki vezir seldžuških sultanov Alp Arslana in Malik Šaha I., * 10.

Poglej Perzijščina in Nizam Al Mulk

Noah Webster

Noah Webster, Jr., ameriški leksikograf, pisatelj in urednik * 16. oktober 1758, West Hartford, Connecticut, Britanska Severna Amerika, danes ZDA † 28. maj 1843, New Haven, Connecticut, ZDA.

Poglej Perzijščina in Noah Webster

Omajadski kalifat

Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.

Poglej Perzijščina in Omajadski kalifat

Orod I.

Orod I. Partski (perzijsko ارد يکم‎), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je kot naslednik Gotarza I. vladal približno od leta 90 do 80 pr.

Poglej Perzijščina in Orod I.

Orod II.

Orod II.

Poglej Perzijščina in Orod II.

Orod III.

Orod III.

Poglej Perzijščina in Orod III.

Orontobat

Orontobat (grško: Orontobátes, staroperzijsko Aurandabad, perzijsko اورونتوباتس: Ubuntu Bates) je bil satrap (guverner) Karije v jugozahodni Mali Aziji, zadnji v službi perzijskega Ahemenidskega cesarstva, ni znano, † po 331 pr. n. št..

Poglej Perzijščina in Orontobat

Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film

Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film (uradno) je nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Ameriška filmska akademija v sklopu podelitve oskarjev za celovečerni film, izdelan izven Združenih držav Amerike in z dialogi pretežno v jeziku, ki ni angleščina.

Poglej Perzijščina in Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film

Osman II.

Osman II. (osmansko turško: عثمان ثانى, ‘Osmān-i sānī), poznan tudi kot Mladi Osman (turško: Genç Osman), (3. november 1604, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 20. maj 1622, Istanbul, Osmansko cesarstvo), 16.

Poglej Perzijščina in Osman II.

Osmanščina

Osmanščina (tudi otomanščina, osmanska turščina) je bila različica turškega jezika, ki se je uporabljala kot administrativni in knjižni jezik v Osmanskem cesarstvu.

Poglej Perzijščina in Osmanščina

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Perzijščina in Osmansko cesarstvo

Paša

Bayrak Paša (turško: paşa iz perzijskega padšah ali padišah, kar pomeni »kralj«) je bil visok naslov v političnem sistemu Osmanskega cesarstva, ki so ga običajno podeljevali guvernerjem provinc in generalom.

Poglej Perzijščina in Paša

Pagoda

Pagoda je stopničasta stavba, ki označuje neko sveto mesto.

Poglej Perzijščina in Pagoda

Pakistan

Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.

Poglej Perzijščina in Pakistan

Pakor II.

Pakor II.

Poglej Perzijščina in Pakor II.

Papež Hormizd

Hormizd, rimski škof (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 450 Frosinone, Lacij, Zahodnorimsko cesarstvo; † 6. avgust 523 Rim, Italsko kraljestvo.

Poglej Perzijščina in Papež Hormizd

Parisatis

Parisatis (perzijsko پروشات, Prošat, grško, Parisatis) je bila nezakonska hčerka perzijskeg kralja Artakserksa I. in Andije Babilonske, * 5.

Poglej Perzijščina in Parisatis

Partščina

Partščina, znana tudi kot arsakidska pahlavščina in pahlavanik, je izumrli antični severozahodnoiranski jezik, ki so ga govorili v Partiji, severovzhodni pokrajini antičnega Partskega cesarstva.

Poglej Perzijščina in Partščina

Partsko cesarstvo

Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت‎, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.

Poglej Perzijščina in Partsko cesarstvo

Perzijci

Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.

Poglej Perzijščina in Perzijci

Proletarci vseh dežel, združite se!

Grb Sovjetske zveze (1956-1991) z geslom Geslo v angleščini Zveze komunistov Slovenije z geslom Politično geslo »Proletarci vseh dežel, združite se!« (nemško Proletarier aler Länder vereinigt Euch!; rusko Пролетарии всехстран, соединяйтесь!, Proljetarii vsjeh stran, sojedinjajtjes'!) je eno izmed najslavnejših in najpomembnejših gesel komunističnega gibanja.

Poglej Perzijščina in Proletarci vseh dežel, združite se!

Rašid al-Din

Rašid al-Din Ṭabib (perzijsko رشیدالدین طبیب), znan tudi kot Rašid al-Din Fadlulah Hamadani (perzijsko رشیدالدین فضل‌الله همدانی) je bil državnik, zgodovinar in zdravnik iz Perzije, kjer je takrat vladal Ilkanat, * 1247, Hamadan, Ilkanat, † 18.

Poglej Perzijščina in Rašid al-Din

Richard Francis Burton

Sir Richard Francis Burton, britanski raziskovalec, častnik, prevajalec, kartograf, pisatelj in filozof, * 19. marec 1821, Torquay, Anglija, Združeno kraljestvo, † 20. oktober 1890, Trst, Avstro-Ogrska.

Poglej Perzijščina in Richard Francis Burton

Romščina

Rómščina (romsko rromani ćhib) je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 4,8 milijonov ljudi, v romskih in sintskih skupnostih okoli po svetu, predvsem v Evropi.

Poglej Perzijščina in Romščina

Safvet-beg Bašagić

Safvet-beg Bašagić, bošnjaški pesnik, pisatelj, prevajalec, zgodovinar, orientalist in politik, * 6. maj 1870, Nevesinje, Avstro-Ogrska (danes Bosna in Hercegovina), † 9. april 1934, Sarajevo, Kraljevina Jugoslavija (danes Bosna in Hercegovina).

Poglej Perzijščina in Safvet-beg Bašagić

Saki

Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.

Poglej Perzijščina in Saki

Samarkand

Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.

Poglej Perzijščina in Samarkand

Samovar

Samovar - dobeseden prevod "samostojno varjenje oz.

Poglej Perzijščina in Samovar

Sanatruk

Sanatruk ali Sinatruk Partski (perzijsko سیناتروک‎), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 77 do 70 pr.

Poglej Perzijščina in Sanatruk

Saraj (mesto)

Zlata horda leta 1389; z zvezdico je označen Novi Saraj Saraj je naziv dveh mest, ki sta bili zaporedoma prestolnici Zlate horde, mongolskega kraljestva, ki je v 13.

Poglej Perzijščina in Saraj (mesto)

Sarajevo

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.

Poglej Perzijščina in Sarajevo

Sasan

Sasan (srednjeperzijsko 𐭮𐭠𐭮𐭠𐭭 Sāsān, perzijsko ساسان), ki se šteje za eponimnega prednika Sasanidov/Sasanidske dinastije (vladala 224-651), je bil "velik vojščak in lovec" in visoki zoroastrski svečenik Parsa.

Poglej Perzijščina in Sasan

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Poglej Perzijščina in Sasanidsko cesarstvo

Seldžuško cesarstvo

Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov.

Poglej Perzijščina in Seldžuško cesarstvo

Selim III.

Selim III. je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761, † 28. julij 1808.

Poglej Perzijščina in Selim III.

Sepahbod

Sodobna rekonstrukcija pozno sasanidskega vojaškega poveljnika Armenski aspahapet Vardan Mamikonijan (5. st.) Sepahbod, tudi Spāhbed, je antični iranski vojaški čin iz obdobja vladavine dinastije Sasanidov.

Poglej Perzijščina in Sepahbod

Setar

Setar (perzijsko سه‌تار‎‎, iz seh, tri in tār, struna) je iranski glasbeni instrument iz družine lutenj.

Poglej Perzijščina in Setar

Seznam astrahanskih kanov

Kučuk Mohamed (vladal 1435 – 1459) je bil eden od zadnjih kanov Zlate horde.

Poglej Perzijščina in Seznam astrahanskih kanov

Seznam jezikoslovnih vsebin

Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.

Poglej Perzijščina in Seznam jezikoslovnih vsebin

Seznam jezikov

To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.

Poglej Perzijščina in Seznam jezikov

Skiri

Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.

Poglej Perzijščina in Skiri

Smerdis

Smerdis (perzijsko Bardija), perzijski kralj (šahinšah), * ???, † 522 pr. n. št., uzurpator Gaumata pod njegovim imenom namesto njega vladal leta 521 pr. n. št. Smerdis je prevzel grško ime Smerdis ali Smerd(i), ki se pojavilo v Alkajevih in Anakreonovih pesnitvah.

Poglej Perzijščina in Smerdis

Sogdija

Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد‎ Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.

Poglej Perzijščina in Sogdija

Sogdijan

Sogdijan (perzijsko سغدیانو, Sogdijan) je bil kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 424 do 423 pr.

Poglej Perzijščina in Sogdijan

Sououd-e-Melli

Sououd-e-Melli (perzijsko Ljudska himna) je državna himna Afganistana.

Poglej Perzijščina in Sououd-e-Melli

Spahije

Spahije sta bili dve vrsti osmanskih konjeniških enot.

Poglej Perzijščina in Spahije

Spolnik

Spôlnik (tudi člén ali artíkel) je v jezikoslovju kratka beseda pred samostalniki v nekaterih jezikih, ki običajno označuje spol in število.

Poglej Perzijščina in Spolnik

Srednji vzhod

Definicija ''Greater Middle East'', kot jo je sprejela skupina G8 Srednji vzhod je geografska, zgodovinska, kulturna in politična regija, ki nima enotne opredelitve.

Poglej Perzijščina in Srednji vzhod

Stara planina

Stara planina (bolgarsko in) ali Balkan (балкан) je gorovje na vzhodu Balkanskega polotoka, ki se razteza v dolžini približno 530 km od zahoda proti vzhodu, od Vrške Čuke na meji med Bolgarijo in Srbijo prek vse širine Bolgarije do rta Emine na obali Črnega morja.

Poglej Perzijščina in Stara planina

Sufizem

Asketske skupnosti v islamu so od 8.

Poglej Perzijščina in Sufizem

Sujab

Sujab (perzijsko سوی آب, tradicionalno kitajsko 碎葉, poenostavljeno kitajsko 碎叶, pinjin Suìyè, Wade–Giles Sui4-yeh4), znan tudi kot Ordukent (sedanji k-Beshim), je bil staroveško mesto ob svilni cesti, okoli 50 km vzhodno od Biškeka in 8 km jugozahodno od Tokmoka v dolini reke Ču v sedanjem Kirgizistanu.

Poglej Perzijščina in Sujab

Suk (tržnica)

Suk (arabsko سوق, hebrejsko שוק shuq, armensko շուկա shuka, špansko zoco, tudi črkovano shuk, shooq, soq, esouk, succ, suk, sooq, suq, soek) je tržnica ali trgovska četrt v zahodnoazijskih, severnoafriških in nekaterih afriških mestih (amharsko ሱቅsooq).

Poglej Perzijščina in Suk (tržnica)

Sulejman II. Rumski

Sulejman II. (turško II. Süleyman Şah, perzijsko رکن الدین سلیمان شاه‎) je bil od leta 1196 do 1204 sultan seldžuškega Sultanata Rum, * neznano, † 1204.

Poglej Perzijščina in Sulejman II. Rumski

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.

Poglej Perzijščina in Sultanat Rum

Sultanija

Sultanija (perzijsko سلطانيه‎‎, Soltanieh, latinsko Sultania), znana tudi kot Saidija, je glavno mesto okrožja Sultanija v provinci Zandžan v severozahodnem Iranu.

Poglej Perzijščina in Sultanija

Surh Kotal

Surh Kotal (perzijsko سرخ‌کوتل‎, paštunsko سور کوتل‎), Čašma-i Šir ali Sar-i Čašma je arheološko najdišče v južni Baktriji, približno 18 km severno od mesta Puli Humri, glavnega mesta afganistanske province Baglan.

Poglej Perzijščina in Surh Kotal

Suza, Perzija

Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ‎, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.

Poglej Perzijščina in Suza, Perzija

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Poglej Perzijščina in Svinec

Tadž Mahal

Tadž Mahal (hindijsko ताज महल, iz perzijskega/urdujskega تاج محل‎ - krona palač) je razkošen mavzolej pri mestu Agra v Indiji, ki ga je dal v 17.

Poglej Perzijščina in Tadž Mahal

Tadžiščina

Tadžiščina (tadžiško тоҷикӣ) je iranski jezik, različica moderne perzijščine, ki jo govorijo v Tadžikistanu, v Srednji Aziji.

Poglej Perzijščina in Tadžiščina

Taq-e Bostan

Relief Taq-e Bostan, na katerem so upodobljene ženske, ki igrajo na čang (perzijska harfa), in kralj na lovu Taq-e Bostan (perzijsko طاق بستان‎, poslovenjeno "obok vrta" ali "kamniti obok") je najdišče z nizom velikih skalnih reliefov iz perzijskega (iranskega) sasanidskega obdobja, izklesanih okoli 4.

Poglej Perzijščina in Taq-e Bostan

Tarika

Derviš med meditacijo; Mevlanov mavzolej, Konya, Turčija Tarika (arabsko: طريقة‎, mn. ‏ طرق‎, perzijsko: tariɢat, turško: tarikat), steza ali pot.

Poglej Perzijščina in Tarika

Tatarščina

Tatarščina (tatarsko татар теле, tatar tele, татарча, tatarča) je turški jezik, ki ga govorijo Tatari predvsem v Tatarstanu (evropska Rusija) in Sibiriji.

Poglej Perzijščina in Tatarščina

Tatarstan

Republika Tatarstan ali preprosto Tatarstan, je avtonomna republika Ruske federacije, ki se nahaja v Privolškem federalnem okrožju.

Poglej Perzijščina in Tatarstan

Teheran

Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.

Poglej Perzijščina in Teheran

Teisp

Teisp Anšanski (iz grškega Τεΐσπης, Teispes, staroperzijsko 𐎨𐎡𐏁𐎱𐎡𐏁, Čišpiš) je bil od leta 675-640 pr.

Poglej Perzijščina in Teisp

Tekija (verska zgradba)

Tekija ob izviru Bune Tekija (iz perzijskega tekke, arabsko زاوية, tekye, turško tekke), islamska verska stavba, v kateri so se zbirali, stanovali in opravljali svoje verske obrede derviši (sufiji).

Poglej Perzijščina in Tekija (verska zgradba)

Thomas Young (fizik)

Plošča XXX iz ''Predavanj'' (''Lectures'') leta 1802 (RI), objavljeno leta 1807 Thomas Young, angleški fizik, zdravnik, fiziolog, profesor in egiptolog, * 13. junij 1773, Milverton, grofija Somerset, Anglija, † 10. maj 1829, London.

Poglej Perzijščina in Thomas Young (fizik)

Tigris

Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.

Poglej Perzijščina in Tigris

Timur Lenk

Timur (perzijsko تیمور‎‎, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ‎‎, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.

Poglej Perzijščina in Timur Lenk

Timuridi

Timuridi (perzijsko تیموریان‎‎), ki so sami sebe imenovali Gurkani (perzijsko گورکانیان‎‎, Gūrkāniyān), so bili sunitska muslimanska dinastija ali klan turško-mongolskega porekla.

Poglej Perzijščina in Timuridi

Timuridsko cesarstvo

Timuridsko cesarstvo (perzijščina: تیموریان), so sebe imenovali Gurkani (perzijščina: گورکانیان, Gūrkāniyān), je bil Perzianatski B.F. Manz, "Tīmūr Lang", in Encyclopaedia of Islam, Online Edition, 2006 imperij, ki je obsegal današnji Iran, Kavkaz, Mezopotamijo, Afganistan, veliko Srednje Azije, kot tudi del sodobnega Pakistana, Sirije, Indije in Anatolijw.

Poglej Perzijščina in Timuridsko cesarstvo

Tiridat I.

Tiridat ali Teridat je perzijsko ime, s katerim je Arijan iz Nikomedije v svoji Partiki imenoval brata Arsaka I., ustanovitelja Partskega cesarstva.

Poglej Perzijščina in Tiridat I.

Tiridat III.

Tiridat III.

Poglej Perzijščina in Tiridat III.

Tisoč in ena noč

Tisoč in ena noč (arabsko كتاب ألف ليلة وليلة; perzijsko هزار و یک شب) je zbirka arabskih pravljic, pripovedk, novel, anekdot in humoresk.

Poglej Perzijščina in Tisoč in ena noč

Tobak (rod)

Tobak (znanstveno ime Nicotiana) je rod zelnatih rastlin in grmičevja iz družine Solanaceae.

Poglej Perzijščina in Tobak (rod)

Transoksanija

Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom.

Poglej Perzijščina in Transoksanija

Tus, Iran

Tus (perzijsko طوس‎ ali توس Ṫus ali Tus), ime se je pisalo tudi Tous, Toos ali Tūs, je starodavno mesto v iranski provinci Razavi Horasan blizu Mašhada.

Poglej Perzijščina in Tus, Iran

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.

Poglej Perzijščina in Ulug Beg

Ulug Mohamed

Ulug Mohamed (urdujsko, perzijsko, arabsko ألوغ محمد, tatarsko Олуг Мөхәммәт, Olug Mөhәmmәt, rusko Улуг Мухаммед, Ulug Muhammed) je bil dvakrat kan Zlate horde in ustanovitelj Kazanskega kanata, * 1405, Zlata horda, † 1445, Kazan, Kazanski kanat.

Poglej Perzijščina in Ulug Mohamed

Unani

Unani je sistem tradicionalnega zdravilstva, razširjen v državah južne Azije (Indija, Pakistan in Bangladeš).

Poglej Perzijščina in Unani

Urgenč

Urgenč (uzbeško Urganč/Урганч/ئۇرگەنج, rusko Ургенч, Urgenč, perzijsko گرگانج, Gorgånch/Gorgānč/Gorgânc/Gurgandž) je mesto v zahodnem Uzbekistanu in glavno mesto Horezemske regije.

Poglej Perzijščina in Urgenč

Uzbeg kan

Mohammed Öz Beg (mongolsko Өзбег, Özbeg), bolj znan kot Uzbeg ali Özbeg je bil kan Modre in Zlate horde, ki je vladal od leta 1313 do 1341, * 1282, † 1341.

Poglej Perzijščina in Uzbeg kan

Uzbekistan

Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.

Poglej Perzijščina in Uzbekistan

Uzun Hasan

Uzun Hasan (azerbajdžansko اوزون حسن, Uzun Həsən, turško Uzun Hasan (Uzun pomeni Visoki), perzijsko اوزون حسن‎) je bil deveti šahanšah oguške turške dinastije Ak Kojunlu, znane tudi kot Turkmeni bele ovce, * 1423, † 6. januar 1478.

Poglej Perzijščina in Uzun Hasan

V senci

V senci (izviren perzijski naslov: زیر سایه‎‎ Zir-e Sayeh) je mednarodno posneta grozljivka iz leta 2016, delo iranskega režiserja Babaka Anvarija, ki je tako posnel svoj prvi film.

Poglej Perzijščina in V senci

Vardan I.

Vardan I. Partski (perzijsko وردان يکم‎), kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 40 do 45 n. št.,J.

Poglej Perzijščina in Vardan I.

Veliki Horasan

Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.

Poglej Perzijščina in Veliki Horasan

Veliki Iran

Geografsko in kulturološko Veliki Iran obsega področje iranske planote; razteza se od Sirije in Kavkaza na severozahodu, preko Srednje Azije (Baktrija) in Hindukuša do reke Ind v Pakistanu na jugovzhodu Veliki Iran (perz. ایران بزرگ: Irān-e Bozorg ali ایرانزمین: Irān-zamīn) ali Iranski kulturološki kontinent je naziv za področje kjer dominira iranska kultura.

Poglej Perzijščina in Veliki Iran

Veliki vezir

Pečat velikega vezirja Veliki vezir (osmansko turško: صدر اعظم‎ ali وزیر اعظم‎, Vezir-i Azam ali Sadr-ı Azam, turško: Sadrazam, iz perzijskega وزير, wazir – tisti, ki nosi breme, pomočnik) je bil najuglednejši minister sultana Osmanskega cesarstva z absolutnim polnomočjem, ki ga je načeloma lahko razrešil samo sultan.

Poglej Perzijščina in Veliki vezir

Viljem

Viljem je moško osebno ime.

Poglej Perzijščina in Viljem

Vojska stražarjev islamske revolucije

Vojska stražarjev islamske revolucije (perzijsko سپاه پاسداران انقلاب اسلامی, Sepāh e Pāsdārān e Enqelāb e Eslāmi, tudi samo Sepāh; tudi Islamski revolucionarni gardni korpus) je četrta veja Oboroženih sil Islamske republike Iran, ki je bila ustanovljena maja 1979 po islamski revoluciji z glavnim namenom zavarovati obstoj revolucije v Iranu in posrednim namenom jo širiti v bližnje države.

Poglej Perzijščina in Vojska stražarjev islamske revolucije

Volška Bolgarija

Volška Bolgarija ali Volško-kamska Bolgarija (bolgarsko: Волжка България, rusko: Волжская Булгария) je bila zgodovinska prabolgarska država, ki je obstojala od 7.

Poglej Perzijščina in Volška Bolgarija

Vologas I.

Vologas I. Partski (perzijsko ولاش يکم‎), včasih tudi Vologes, v zoroastrskih besedilih Valahš (perzijsko بلاش‎, Balāš), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 51 do 78 n. št, * ni znano, † okoli leta 78.

Poglej Perzijščina in Vologas I.

Vologas II.

Vologas II.

Poglej Perzijščina in Vologas II.

Vologas VI.

Kovanec Vologasa VI.; datum ΘΛΦ TLF je leto 539 po selevkidskem štetju, sa pravi leto 227-228 n. št. Vologas VI.

Poglej Perzijščina in Vologas VI.

Vonon I.

Kovanec Vonona I. iz kovnice v Ekbatani; na obverzu je napis ΒΑΣΙΛΕΥΣ (kralj); na reverzu je Nike s palmo in napis ΒΑΣΙΛΕΥΣ ΟΝΩΝΗΣ ΝΕΙΚΗΣΑΣ ΑΡΤΑΒΑΝΟΝ (kralj Vonon, zmagovalec nad Artabanom) Vonon I.

Poglej Perzijščina in Vonon I.

Vonon II.

Vonon II.

Poglej Perzijščina in Vonon II.

Vrhovni voditelj Islamske republike Iran

Vrhovni voditelj Islamske republike Iran (perzijsko: رهبر معظمایران‎ / rahbar-e mo'azzam-e irān) je vodja Islamske republike Iran, samoimenovana politična in verska avtoriteta v državi.

Poglej Perzijščina in Vrhovni voditelj Islamske republike Iran

William Rowan Hamilton

Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.

Poglej Perzijščina in William Rowan Hamilton

Zagros

Topografska karta Irana z gorovjem Zagros accessdate.

Poglej Perzijščina in Zagros

Zaratustra

Raffael Santi, ''Stara Atenska šola''. Spredaj je upodobljen Ptolemaj, v ozadju Zaratustra (fantazijski portret). Zaratustra (avesta Zaraθuštra, perzijsko زرتشت Zartošt) ali Zoroaster (grško Ζωροάστρης, Zōroastrēs), perzijski prerok in verski pesnik.

Poglej Perzijščina in Zaratustra

Zaratustrova kaaba

Zaratustrova kaaba (perzijsko کعبه زرتشت, Ka'ba-ye Zartosht) ali Zaratustrova kocka je kvadratna prizmatična zgradba na stopničasti ploščadi v kompleksu Nakš-e Rostam pri vasi Zangiabad v okraju Marvdasht, Fars, Iran.

Poglej Perzijščina in Zaratustrova kaaba

Zuhabski mir

Zuhabski ali Karsi-Širinski mir (turško Kasr-ı Şirin Antlaşması. perzijsko عهدنامه زهاب‎, Ahadnāmah Zuhab) je bil mirovni porazum, sklenjen 17. maja 1639 med Osmanskim cesarstvom in Safavidskim cesarstvom, s katerim se je končala osmansko-safavidksa vojna 1623-1639.

Poglej Perzijščina in Zuhabski mir

Zvezda (ime)

Zvezda je žensko osebno ime.

Poglej Perzijščina in Zvezda (ime)

Prav tako znan kot Judovsko perzijsko, Perzijsko, Vzhodnoperzijsko, Zahodnoperzijko.

, Atešgah, Atosa, Atropatena, Avicenna, Azerbajdžanci, Šah (vladar), Šahname, Šahruh Mirza, Šapur I., Šapur II., Šapur III., Šapur IV., Šapur Perzijski, Šeguj kagan, Šiitizem, Čador, Čagataj, Čagatajščina, Čerkezi, Baba Tahir, Babilon, Bagram, Baha Ulah, Bahčisaraj, Bahram Čobin, Bahram I., Bahram II., Bahram III., Bahram IV., Balh, Balkon, Barlasi, Behistunski napis, Bhaskara, Bišapur, Bistam, Bizantinsko cesarstvo, Codex Cumanicus, Cummerbund, Dabujidi, Darej I., Darej II., Darej III., Džamasp, Džamšid, Džamu in Kašmir, Decij, Delhijski sultanat, Derafš Kaviani, Derviš, Derviš Ali Astrahanski, Ekbatana, Faravahar, Ferdinand Avguštin Hallerstein, Firduzi, Firuzabad, Fars, Fraat I., Fraat II., Fraat III., Fraat IV., Fraat V., Fraort, Friapatij, Gašper, Gandž Name, Gilan, Gorski Karabah, Gotarz I., Gotarz II., Grobnica Kira Velikega, Gundišapur, Gur Emir, Hadžitarhan, Halil Sultan, Hamadan, Hamadanski kamniti lev, Hamdollah Mostowfi, Hatun, Hekatompil, Herat, Hindijščina, Hindukuš, Hioniti, Histasp, Hivski kanat, Hormizd I. Kušanšah, Hormizd II., Hormizd IV., Hormizd V., Hulegu, Ilkanat, Ind, Indija, Indoevropski prajezik, Indoiranski jeziki, Iran, Iranski jeziki, Iransko-iraška vojna, Isfahan, Islamska umetnost, Jasmina, Jazdegerd I., Jazdegerd III., Jonci, Judeja, Kabul, Kabulistan, Kadžarsko cesarstvo, Kambiz I., Kambiz II., Kapadokija, Karači, Karakitajski kanat, Karapapaki, Karija, Karneol, Kartlija, Kasandana, Kavad I., Kaviar, Kejhusrev II., Kejhusrev III., Kejkavus I., Kejkavus II., Kejkubad I., Kejkubad II., Kejkubad III., Khaled Hosseini, Kian, Kilič Arslan II., Kilič Arslan IV., Kipčaki, Kir I., Kir II., Kir Mlajši, Kirov valj, Kitāb-e Dīārbakrīya, Klinopis, Koh-i-Noor, Komagena, Konje Urgenč, Kozrav II., Kserks I., Kserks II., Ktezifon, Ladak, Lazurit, Lingua franca, Madžarska, Mahmud Bin Kučuk, Mahmud Paša Anđelović, Mala Armenija, Malik Šah, Malik Šah I., Mandala, Mandana Medijska, Mani, Maryland, Masageti, Medijsko cesarstvo, Medresa, Mehmed II. Osvajalec, Mehmed Paša Sokolović, Merv, Mesud I., Mihranidi, Miran Šah, Mirza, Mirza Muhammad Haidar Dughlat, Mitridat I. Partski, Mitridat II. Partski, Mitridat III. Partski, Mošeja Id Kah, Mohamed bin Tugluk, Mohamed Reza Pahlavi, Mohsen Makhmalbaf, Mubarak Šah, Muhammad Iqbal, Mula (naziv), Nacionalni muzej Irana, Nakš-e Rostam, Nastalik (pisava), Nauruz, Ninive, Nizam Al Mulk, Noah Webster, Omajadski kalifat, Orod I., Orod II., Orod III., Orontobat, Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film, Osman II., Osmanščina, Osmansko cesarstvo, Paša, Pagoda, Pakistan, Pakor II., Papež Hormizd, Parisatis, Partščina, Partsko cesarstvo, Perzijci, Proletarci vseh dežel, združite se!, Rašid al-Din, Richard Francis Burton, Romščina, Safvet-beg Bašagić, Saki, Samarkand, Samovar, Sanatruk, Saraj (mesto), Sarajevo, Sasan, Sasanidsko cesarstvo, Seldžuško cesarstvo, Selim III., Sepahbod, Setar, Seznam astrahanskih kanov, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam jezikov, Skiri, Smerdis, Sogdija, Sogdijan, Sououd-e-Melli, Spahije, Spolnik, Srednji vzhod, Stara planina, Sufizem, Sujab, Suk (tržnica), Sulejman II. Rumski, Sultanat Rum, Sultanija, Surh Kotal, Suza, Perzija, Svinec, Tadž Mahal, Tadžiščina, Taq-e Bostan, Tarika, Tatarščina, Tatarstan, Teheran, Teisp, Tekija (verska zgradba), Thomas Young (fizik), Tigris, Timur Lenk, Timuridi, Timuridsko cesarstvo, Tiridat I., Tiridat III., Tisoč in ena noč, Tobak (rod), Transoksanija, Tus, Iran, Ulug Beg, Ulug Mohamed, Unani, Urgenč, Uzbeg kan, Uzbekistan, Uzun Hasan, V senci, Vardan I., Veliki Horasan, Veliki Iran, Veliki vezir, Viljem, Vojska stražarjev islamske revolucije, Volška Bolgarija, Vologas I., Vologas II., Vologas VI., Vonon I., Vonon II., Vrhovni voditelj Islamske republike Iran, William Rowan Hamilton, Zagros, Zaratustra, Zaratustrova kaaba, Zuhabski mir, Zvezda (ime).

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti