Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Pensilvanska nemščina

Index Pensilvanska nemščina

Pensilvanska nemščina (amiško Pennsilfaanisch Deitsch, oz. Pennsylvania Dutch) je zahodno-osrednji dialekt nemščine, ki ga govori od 150.000 do 250.000 ljudi, zlasti v ZDA.

6 odnosi: Amiši, Indiana, Iowa, Palatinat, Pensilvanija, Seznam jezikovnih družin in jezikov.

Amiši

Amiši (angleško Amish, pensilvansko nemško Amisch, nemško Amische) so pripadniki anabaptistične veje protestantske krščanske verske skupnosti, znani zlasti po preprostem načinu življenja, oblačenja in zavračanju moderne tehnologije v vsakdanjem življenju.

Novo!!: Pensilvanska nemščina in Amiši · Poglej več »

Indiana

Indiana je zvezna država ZDA.

Novo!!: Pensilvanska nemščina in Indiana · Poglej več »

Iowa

Iowa je zvezna država ZDA.

Novo!!: Pensilvanska nemščina in Iowa · Poglej več »

Palatinat

Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.

Novo!!: Pensilvanska nemščina in Palatinat · Poglej več »

Pensilvanija

Pensilvanija (uradno angleško Commonwealth of Pennsylvania; Skupnost Pensilvanije) je zvezna država v severovzhodnih, Velikih jezerih, Apalaških in Srednjeatlantskih regijah ZDA. Pensilvanija meji na Delaware na jugovzhodu, Maryland na jugu, Zahodno Virginijo na jugozahodu, Ohio na zahodu, Eriejsko jezero in kanadsko provinco Ontario na severozahodu, New York na severu in New Jersey na vzhodu, medtem ko Apalaške gore potekajo skozi njeno sredino. Pensilvanija je po površini 33. največja država in po zadnjem uradnem štetju prebivalstva ZDA leta 2010 (naslednjo štejte prebivalstva se izvede vsakih 10 let, tj. 2020) peta po številu prebivalcev. To je deveto najbolj gosto naseljeno mesto med 50 državami. Dve najbolj naseljeni mesti v Pensilvaniji sta Philadelphia ali Filadelfija (1.580.863) in Pittsburgh (302.407). Glavno mesto države in njeno 13. največje mesto je Harrisburg. Pennsylvania ima 225 kilometrov obale ob jezeru Erie in reki Delaware. Država je ena od 13-ih ustanovnih držav ZDA; nastala je leta 1681 kot posledica podelitve kraljevske dežele Williamu Pennu, sinu soimenjaka države. Del Pensilvanije (ob reki Delaware) je bil skupaj s sedanjo zvezno državo Delaware prej organiziran kot kolonija Nova Švedska. To je bila druga država, ki je ratificirala ameriško ustavo 12. decembra 1787. Dvorana Independence, kjer sta bili pripravljeni deklaracija o neodvisnosti ZDA in ameriška ustava, se nahaja v največjem mestu države Philadelphia. Med ameriško državljansko vojno se je bitka pri Gettysburgu odvijala v južni osrednji regiji države. Valley Forge blizu Filadelfije je bil v grenki zimi 1777–78 sedež generala Washingtona. Prav tako je Pensilvanija ena od štirih zveznih držav ZDA, ki je skupnost ali ang. Commonwealth (druge so Massachusetts, Virginija in Kentucky). Pensilvanija je ena najbolj pomembnih držav v zgodovini ZDA. Velja za zibelko Ameriškega naroda. Tu so bile podpisane deklaracija o neodvisnosti ZDA, članki o konfederaciji in ustava ZDA. Po državi so poimenovali več plovil Vojne mornarice ZDA - USS Pennsylvania. Na začetku je bila Filadelfija prvo glavno novoustanovljenih ZDA, nato je ta naziv predalo drugim mestom (tudi New Yorku) ter dokler ni bilo zasnovano Okrožje Columbia (District of Columbia) je ta naziv prešel že osem mest (nekateri jim pravijo tudi The Forgotten Eight). Slika:New Paris Covered Bridge.jpg| New Paris Covered Bridge. Slika:Philadelphia City Hall (146070095).jpeg| Pogled v središču Filadelfije na mestno hišo (City Hall). Slika:Duquesne Incline from top.jpg| Duquesne Incline s pogledom na Pittsburgh.

Novo!!: Pensilvanska nemščina in Pensilvanija · Poglej več »

Seznam jezikovnih družin in jezikov

Ta članek je seznam vseh jezikov.

Novo!!: Pensilvanska nemščina in Seznam jezikovnih družin in jezikov · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »