Kazalo
77 odnosi: Ajgina, Anaksagora, Antična Šparta, Antične olimpijske igre, Antika, Assassin's Creed, Atene, Atenska akropola, Atenska demokracija, Atiški talent, Bosporsko kraljestvo, Butrint, Catania, Delos, Diolkos, Dolgo obzidje, Pirej, Efez, Erehtejon, Etolska zveza, Fokaja, Gliptoteka v Münchnu, Gorgija (Platon), Grčija, Grška kolonizacija, Grki, Grki na predrimskem Krimu, Halkidika, Hanija, Helenistično obdobje, Herma, Hermes, Hios, Izokrat, Kavala, Kemično orožje, Kidonija, Kir Mlajši, Kirena, Kizik, Klasična Grčija, Klasične Atene, Krezilas, Krf, Ksenofont, Larisa, Lefkada, Levkon I., Liguri, Likija, Magna Graecia, ... Razširi indeks (27 več) »
Ajgina
Ajgina (grško Αίγινα, Aígina, starogrško Αἴγῑνα) je eden od Saronskih grških otokov v Saronskem zalivu, 27 kilometrov od Aten.
Poglej Peloponeška vojna in Ajgina
Anaksagora
Anakságora (Anaksagóras), starogrški filozof narave, * 500 pr. n. št. (496), Klazomena, severno od Mileta, Anatolija, (sedaj Turčija), † 428 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, (danes Lapsek v Turčiji).
Poglej Peloponeška vojna in Anaksagora
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Peloponeška vojna in Antična Šparta
Antične olimpijske igre
Antične olimpijske igre (grško Ολυμπιακοί αγώνες, Olimpiakoi Agones) je bila vrsta atletskih tekmovanj med predstavniki mestnih državic in ena izmed vsehelenskih iger antične Grčije.
Poglej Peloponeška vojna in Antične olimpijske igre
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Peloponeška vojna in Antika
Assassin's Creed
Assassin's Creed je franšiza akcijsko-pustolovskih open-world stealth videoiger v izdaji podjetja Ubisoft in razvoju studia Ubisoft Montreal.
Poglej Peloponeška vojna in Assassin's Creed
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Peloponeška vojna in Atene
Atenska akropola
Atenska Akropola (stara grščina: Ἀκρόπολις; moderna grščina: Ακρόπολη Αθηνών Akrópoli Athinón) je starodavna citadela na visoki pečini nad mestom Atene z ostanki več antičnih zgradb velikega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, najbolj znan pa je Partenon.
Poglej Peloponeška vojna in Atenska akropola
Atenska demokracija
Atenska demokracija je prva oblika demokratične družbe v zahodnem svetu.
Poglej Peloponeška vojna in Atenska demokracija
Atiški talent
Sirakuz iz leta 400 pr. n. št.; talent je bil vreden 6.000 dekadrahem Atiški talent, poznan tudi kot atenski ali grški talent (latinsko: talentum iz grškega τάλαντο, kar pomeni tehtanje ali masa), antična enota mase, enaka 26 kg, ali enota vrednosti, enaka vrednosti talenta čistega srebra.
Poglej Peloponeška vojna in Atiški talent
Bosporsko kraljestvo
Bosporsko kraljestvo, znano tudi kot Kraljestvo Kimerskega Bosporja (grško Βασίλειον τοῦ Κιμμερικοῦ Βοσπόρου, Vasíleion toú Kimmerikoú Vospórou), je bila staroveška grško-skitska država na vzhodnem Krimu in polotoku Taman na obalah Kimerskega Bosporja, s središčem v sedanji Kerškega preliva.
Poglej Peloponeška vojna in Bosporsko kraljestvo
Butrint
Butrint (albansko Butrinti, grško Βουθρωτόν/Bouthrōtón in Βουθρωτός/Bouthrōtós latinsko Buthrōtum) je bilo antično grško in kasneje rimsko mesto v Epirju.
Poglej Peloponeška vojna in Butrint
Catania
Catania (sicilijansko in italijansko, starogrško Κατάνη, latinsko Catana/Catina) je drugo največje mesto na Siciliji za Palermom in med desetimi največjimi mesti v Italiji.
Poglej Peloponeška vojna in Catania
Delos
Otok Delos (grško Δήλος; atiško Δῆλος, dorsko Δᾶλος) je v bližini Mikona in Kikladskega arhipelaga.
Poglej Peloponeška vojna in Delos
Diolkos
Diolkos (Δίολκος, iz grškega διά, dia "čez" in ὁλκός, holkos "prevozni stroj") je bil tlakovana prevozna pot blizu Korinta v Antični Grčiji, ki je omogočila ladjam prevoz po kopnem čez Korintsko ožino.
Poglej Peloponeška vojna in Diolkos
Dolgo obzidje, Pirej
Dolgo obzidje (grško Μακρὰ Τείχη) je bilo obzidje, ki so ga gradili v antični Grčiji iz mesta do pristanišča in je zagotavljalo varno povezavo do morja tudi med obleganjem.
Poglej Peloponeška vojna in Dolgo obzidje, Pirej
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Peloponeška vojna in Efez
Erehtejon
Erehtejon ali Erehteum (stara grščina: Ἐρέχθειον, moderna grščina: Ερέχθειο) je antični grški tempelj na severni strani Akropole v Atenah v Grčiji, ki je bil posvečen Ateni in Pozejdonu.
Poglej Peloponeška vojna in Erehtejon
Etolska zveza
Etolska zveza je bila konfederacija plemenskih skupnosti in mest v stari Grčiji v Etoliji v osrednji Grčiji.
Poglej Peloponeška vojna in Etolska zveza
Fokaja
Fokaja ali Fokeja (starogrško, Fókaia, sedanja Foça, Turčija) je bila staroveško jonsko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Peloponeška vojna in Fokaja
Gliptoteka v Münchnu
Gliptoteka (nemško Glʏptothek) je muzej v Münchnu v Nemčiji, ki ga je naročil bavarski kralj Ludvik I. za dom svojih grških in rimskih skulptur (torej γλυπτο- glypto- 'skulptura').
Poglej Peloponeška vojna in Gliptoteka v Münchnu
Gorgija (Platon)
Začetek Platonovega Gorgije, tiskano v Benetkah leta 1513 Gorgija (tudi Gorgias; grško: Γοργίας; podnaslov: o govorništvu; kratica: Grg) je Platonov sokratski dialog, v katerem je v ospredju dinamična polemika med sofistiko (tudi govorništvo, retorika) in filozofijo.
Poglej Peloponeška vojna in Gorgija (Platon)
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Peloponeška vojna in Grčija
Grška kolonizacija
feničanske (rumene) kolonije okoli 8. do 4. stoletja pr. n. št.Grška kolonizacija je preseljevanje Grkov v druge predele Sredozemlja od 8.
Poglej Peloponeška vojna in Grška kolonizacija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Peloponeška vojna in Grki
Grki na predrimskem Krimu
Grške kolonije na severni obali Črnega morja v 5. stoletju pr. n. št. Prve grška mestne države v kolonijah ob črnomorski obali Krima so bile ustanovljene v 7.
Poglej Peloponeška vojna in Grki na predrimskem Krimu
Halkidika
Halkidika (grško, Halkidikí) je polotok in upravna enota pokrajine Osrednja Makedonija v severni Grčiji.
Poglej Peloponeška vojna in Halkidika
Hanija
Pogled na pristanišče Hanija (grško Χανιά) je drugo največje mesto na Kreti in glavno mesto istoimenske prefekture.
Poglej Peloponeška vojna in Hanija
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Peloponeška vojna in Helenistično obdobje
Herma
Herma (starogrško ἑρμῆς, množina: Ἑρμαῖ hermai) je skulptura z glavo in morda torzo nad ploskim kvadratnim spodnjim delom, na katerem so na primerni višini vklesane moške genitalije.
Poglej Peloponeška vojna in Herma
Hermes
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Peloponeška vojna in Hermes
Hios
Hios (grško) je s površino 842 km2 je peti največji grški otok, ki leži v severnem Egejskem morju in deseti največji otok v celotnem Sredozemskem morju.
Poglej Peloponeška vojna in Hios
Izokrat
Izókrat ali Isokrates (Ἰσοκράτης: Isokrátēs), starogrški retorik, * 436 pr. n. št., † 338 pr. n. št. Izokrat sodi med deset atiških retorikov, v času svojega življenja pa je bil verjetno eden najvplivnejših govornikov z znano šolo.
Poglej Peloponeška vojna in Izokrat
Kavala
Kavala (Καβάλα, Kavála) je mesto v severni Grčiji, glavno obmorsko pristanišče vzhodne Makedonije in glavno mesto regionalne enote Kavala.
Poglej Peloponeška vojna in Kavala
Kemično orožje
Oboroženih sil ZDA Kémično oróžje je vsako bojno sredstvo v obliki naravnega ali umetnega (sintetičnega) strupa ali zažigalnega sredstva, namenjeno za začasno onesposobitev ali povzročitev hudih poškodb ter smrti ljudi in/ali živali, ali pa za uničenje rastlin in s tem onemogočanje njihove uporabe, ter se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Poglej Peloponeška vojna in Kemično orožje
Kidonija
Izkopavanja minojskega mesta Kidonija. Kastelli-četrt: Hania, Kreta, Grčija Kidonija je bila starodavna mestna država na severozahodni obali otoka Kreta.
Poglej Peloponeška vojna in Kidonija
Kir Mlajši
Kir Mlajši (staroperzijsko 𐎤𐎢𐎽𐎢𐏁, Kūruš), sin Dareja II. Perzijskega in Parisatis, je bil perzijski princ, general in od leta 408 do 401 pr.
Poglej Peloponeška vojna in Kir Mlajši
Kirena
Kirena je bilo starogrško in pozneje rimsko mesto blizu današnjega Šahhata v Libiji.
Poglej Peloponeška vojna in Kirena
Kizik
Kizik (starogrško, Kizikos, osmansko turško آیدینجق, Aydıncıḳ) je bilo starodavno naselje v Miziji, Anatolija, v sedanji turški provinci Balıkesir.
Poglej Peloponeška vojna in Kizik
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.
Poglej Peloponeška vojna in Klasična Grčija
Klasične Atene
Atene (starogrško Ἀθῆναι, Athênai) so bile v klasičnem obdobju antične Grčije (508–322 pr. n. št.) glavno mestno središče znamenitega polisa (mesta države) z istim imenom v Atiki in vodile Delsko zvezo v peloponeški vojni proti Šparti in Peloponeški zvezi.
Poglej Peloponeška vojna in Klasične Atene
Krezilas
Krezilasovega kipa v Britanskem muzeju Krezílas (grško Κρησίλας), starogrški kipar iz 5. stoletja pr. n. št. je bil doma s Kidonije, današnje Hanije (Chania) na Kreti.
Poglej Peloponeška vojna in Krezilas
Krf
Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.
Poglej Peloponeška vojna in Krf
Ksenofont
Ksenofónt ali Ksenofón (starogrško Ξενοφῶν: Ksenofōn), antični grški pisec, po poreklu iz Aten, sodobnik dogodkov, ki jih opisuje v Helenski zgodovini (Ελληνικά), * okrog 430 pr. n. št., Atene, Grčija, † 354 pr.
Poglej Peloponeška vojna in Ksenofont
Larisa
Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.
Poglej Peloponeška vojna in Larisa
Lefkada
Položaj otoka Lefkada v Jonskem morju Lefkada (grško Λευκάδα, italijansko Santa Maura) je grški otok s površino 336 km², ki spada v skupino Jonskih otokov v Jonskem morju.
Poglej Peloponeška vojna in Lefkada
Levkon I.
Levkon I. Bosporski (grško Λευκὼν, Leukon) iz Spartokidske dinastije je bil od leta 389 do 349 pr.
Poglej Peloponeška vojna in Levkon I.
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Peloponeška vojna in Liguri
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Peloponeška vojna in Likija
Magna Graecia
Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.
Poglej Peloponeška vojna in Magna Graecia
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Poglej Peloponeška vojna in Makedonija (kraljestvo)
Navarh
Navarh (grško ναύαρχος, návarhos, dobesedno vodja ladij, se pravi poveljnik ladjevja) je bil položaj v starogrški mornarici, ki približno ustreza sodobnemu admiralu.
Poglej Peloponeška vojna in Navarh
Nimfej, Krim
Nimfej (grško Νύμφαιον, Nýmfaion, latinsko Nymphaeum), znan tudi kot Nimfej na Pontu (starogrško Νύμφαιον τὸ ἐν τῷ Πόντῳ, Nýmfaion tó en tó Pónto), je bil pomembno mesto v Bosporskem kraljestvu na krimski obali Kimerskega Bosporja v bliživi sedanjega turističnega središča Heroivske/Geroevskoje.
Poglej Peloponeška vojna in Nimfej, Krim
Pamfilija
Pamfilija (starogrško Παμφυλία, Pamphylía, sodobna izgovorjava Pamfylía / pæmfɪliə /) je bila nekdanja regija na jugu Male Azije, med Likijo in Kilikijo, ki je segala od Sredozemlja do pogorja Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).
Poglej Peloponeška vojna in Pamfilija
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Poglej Peloponeška vojna in Partenon
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Peloponeška vojna in Peloponez
Periklej
Pêriklej, * okoli 495 pr. n. št., Holargos/Atene, † 429 pr. n. št., Atene, cenjen starogrški govornik, politik, državnik in vojskovodja.
Poglej Peloponeška vojna in Periklej
Pilos
Pilos (grško Πύλος), zgodovinsko znan tudi pod svojim italijanskim imenom Navarino, je mesto in nekdanja občina v Meseniji na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Peloponeška vojna in Pilos
Pirej
Pirej (grško Πειραιάς Pireas, starogrško Πειραιεύς, Peiraieús) je pristaniško mesto v regiji Atika, Grčija.
Poglej Peloponeška vojna in Pirej
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Peloponeška vojna in Platon
Samnitske vojne
Prva, druga in tretja samnitska vojna so bile vojne med zgodnjo Rimsko republiko, ki se je borila za oblast v Italiji, in plemeni v Samniju v srednji Italiji.
Poglej Peloponeška vojna in Samnitske vojne
Segesta
Segesta (grško: Ἔγεστα, Egesta ali Σέγεστα, Ségesta ali Αἴγεστα, Aígesta; sicilijansko Siggésta) je bilo eno večjih mest Elimijcev, enega od treh avtohtonih ljudstev na Siciliji.
Poglej Peloponeška vojna in Segesta
Seznam vojn
Seznam vojn.
Poglej Peloponeška vojna in Seznam vojn
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Peloponeška vojna in Sicilija (dežela)
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Peloponeška vojna in Sirakuze
Sitalk
Južni Balkan leta 431 pr. n. št. Sitalk (starogrško, Sitálkes, bolgarsko Ситалк, Sitalk) je bil kralj tračanskega Odriškega kraljestva, ki je vladal od leta 431 do 424 pr.
Poglej Peloponeška vojna in Sitalk
Slikar Meidias
Meidias je bil atenski vazni slikar v rdeče figuralnem slogu v antični Grčiji, ki je deloval v zadnji četrtini 5.
Poglej Peloponeška vojna in Slikar Meidias
Sofoklej
Sófoklej ali Sófokles (Sofoklés), grški dramatik, * okoli 495 pr. n. št., Kolon, Grčija, † okoli 406 pr. n. št.
Poglej Peloponeška vojna in Sofoklej
Sokrat
Sokrat (Sōkrátēs), grški filozof, *4. junij 470 pr. n. št., Atene, Grčija, † 399 pr. n. št., Atene.
Poglej Peloponeška vojna in Sokrat
Sounion
Rt Sounion (grško Aκρωτήριο Σούνιο - Akrotírio Soúnio; starogrško Άκρον Σούνιον - Άkron Soúnion; latinsko Sunium promonturium; beneško Capo Colonne - Rt stebrov) je rt, ki leži 69 km v smeri jug-jugovzhod od Aten, na najjužnejši točki Atiškega polotoka v Grčiji.
Poglej Peloponeška vojna in Sounion
Stagnone di Trapani
Stagnone di Trapani ali Stagnone di Marsala, je laguna v Sredozemskem morju na zahodni obali Sicilije, jugozahodno od mesta Trapani.
Poglej Peloponeška vojna in Stagnone di Trapani
Tebe, Grčija
Tebe (/ θiːbz /; stara grščina: Θῆβαι, Thēbai, grški izgovor:; moderna grščina: Θήβα, Thíva) so mesto v Beociji v osrednji Grčiji.
Poglej Peloponeška vojna in Tebe, Grčija
Tempelj Atene Nike
Tempelj Atene Nike (grško: Ναός Αθηνάς Νίκης) je tempelj na Akropoli v Atenah.
Poglej Peloponeška vojna in Tempelj Atene Nike
Tindari
Tindari (italijansko:; sicilijansko: Lu Tìnnaru), starodavni Tyndaris (starogrško: Τυνδαρίς, Strabon) ali Tyndarion (Τυνδάριον, Ptolemaj), je majhno mesto, frazione (predmestje ali občina) v občini Patti in latinsko katoliški naslovni sedež.
Poglej Peloponeška vojna in Tindari
Zevsov tempelj, Olimpija
Vzhodna fasada, rekonstrukcija Zevsov tempelj leta 2006 Zevsov tempelj v Olimpiji je bil antični grški tempelj v Olimpiji v Grčiji, posvečen bogu Zevsu.
Poglej Peloponeška vojna in Zevsov tempelj, Olimpija
Zgodovina Grčije
Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.
Poglej Peloponeška vojna in Zgodovina Grčije
431 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 480. pr. n. št. 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. - 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. 410. pr. n. št.
Poglej Peloponeška vojna in 431 pr. n. št.