Kazalo
31 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Andrej Andrejevič Markov (starejši), Bertrandova domneva, Carl Friedrich Gauss, Giovanni Battista Riccioli, Integral Čebišova, Ivan Mihejevič Pervušin, Joseph Louis François Bertrand, Legendrova domneva, Matematični dokaz, Mihail Vasiljevič Ostrogradski, Nerešeni matematični problemi, Ortogonalni polinomi, Polinomi Čebišova, Pomeni imen asteroidov: 2001–2500, Praštevilski izrek, Ramanudžanovo praštevilo, Ruski pravopis, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Seznam matematikov, Seznam ruskih matematikov, Sofja Vasiljevna Kovalevska, Statistika, Teorija števil, Zakon velikih števil, 14. maj, 1821, 1894, 26. november.
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Adrien-Marie Legendre
Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Andrej Andrejevič Markov, ruski matematik, 14. junij (2. junij, ruski koledar) 1856, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), 20. julij 1922, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Bertrandova domneva
Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Bertrandova domneva
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Carl Friedrich Gauss
Giovanni Battista Riccioli
Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Giovanni Battista Riccioli
Integral Čebišova
Integrál Čebišova je v matematiki nedoločeni integral, določen kot: Imenuje se po Pafnutiju Lvoviču Čebišovu.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Integral Čebišova
Ivan Mihejevič Pervušin
Ivan Mihejevič Pervušin, ruski duhovnik in matematik, * 15. januar 1827, Lisva, Permska gubernija, Ruski imperij (sedaj Permski kraj, Rusija), † 17. junij 1900, Mehonskoje, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Ivan Mihejevič Pervušin
Joseph Louis François Bertrand
Joseph Louis François Bertrand, francoski matematik, ekonomist in zgodovinar znanosti, * 11. marec 1822, Pariz, Francija, † 5. april 1900, Pariz.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Joseph Louis François Bertrand
Legendrova domneva
Legendrova domnéva je v teorija števil domneva, ki jo postavil Adrien-Marie Legendre (1752–1833), in pravi, da med dvema poljubnima zaporednima popolnima kvadratoma (med številoma n^\, in (n+1)^\, za vsako pozitivno celo število n (n > 0)) obstaja vsaj eno praštevilo p.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Legendrova domneva
Matematični dokaz
language.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Matematični dokaz
Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Nerešeni matematični problemi
Ortogonalni polinomi
Ortogonálni polinómi v matematiki pomenijo neskončno zaporedje realnih ortogonalnih polinomov samo ene spremenljivke p_,\ p_,\ p_,\ \ldots\,.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Ortogonalni polinomi
Polinomi Čebišova
Polinómi Čebišova (tudi polinomi Čebiševa) so v matematiki zaporedje ortogonalnih polinomov, ki so povezani z de Moivreovo formulo in jih lahko preprosto določimo rekurzivno kot na primer Fibonaccijeva ali Lucasova števila.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Polinomi Čebišova
Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Praštevilski izrek
Ramanudžanovo praštevilo
Ramanudžanova praštevila so v teoriji števil praštevila, ki izhajajo iz dokaza Bertrandove domneve, ki ga je leta 1919 neodvisno od Čebišova podal indijski matematik Srinivasa Ajangar Ramanudžan, in se nanašajo na aritmetično funkcijo števila praštevil π(x).
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Ramanudžanovo praštevilo
Ruski pravopis
Rúski pravopís (rusko правописание, орфография) obsega izgovarjavo in rabo ločil (interpunkcijo, пунктуация).
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Ruski pravopis
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Seznam matematikov
Seznam ruskih matematikov
Seznam znanih ruskih matematikov.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Seznam ruskih matematikov
Sofja Vasiljevna Kovalevska
Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Sofja Vasiljevna Kovalevska
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Statistika
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Teorija števil
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Zakon velikih števil
14. maj
14.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in 14. maj
1821
1821 (MDCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in 1821
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in 1894
26. november
26.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in 26. november
Prav tako znan kot Pafnuti Čebišov, Pafnutij Lvovič Čebišev, Čebišov.