Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Pacifiški ognjeni obroč

Index Pacifiški ognjeni obroč

Pacifiški ognjeni obroč Pacifiški ognjeni obroč (tudi Tihooceanski ognjeni obroč, Pacifiški ognjeniški obroč) je glavno območje v bazenu Tihega oceana, kjer se pojavljajo številni potresi in vulkanski izbruhi.

Kazalo

  1. 30 odnosi: Aleuti, Aleutsko gorovje, Aljaški polotok, Aljaško gorovje, Andski vulkanski pas, Atitlán, Čile, Ekvador, Geografija Japonske, Geografija Nove Zelandije, Geografija Rusije, Geografija Združenih držav Amerike, Geologija Japonske, Geologija Kolumbije, Gorovje, Izbruh Hoei, Japonska, Južne Alpe / Kā Tiritiri o te Moana, Kaskadno gorovje, Kolumbija, Kordiljere, Nevado del Ruiz, Ognjenik, Santiago de Chile, Severni otok, Tektonski potres, Tihi ocean, Vulkanizem Nove Zelandije, Združene države Amerike, Zelandija (mikrocelina).

Aleuti

Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Aleuti

Aleutsko gorovje

Aleutsko gorovje (angleško Aleutian Range) je gorovje v ameriški zvezni državi Aljaska, ki meri v dolžino približno 970 kilometrov.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Aleutsko gorovje

Aljaški polotok

Aljaški polotok (angleško Alaska Peninsula) je ozek polotok na severozahodu ameriške zvezne države Aljaska, ki se razteza približno 800 kilometrov od Aljaškega gorovja na severovzhodu do prvih otokov Aleutov na jugozahodu.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Aljaški polotok

Aljaško gorovje

Aljaško gorovje (angleško Alaska Range) je gorovje na jugu osrednjega dela ameriške zvezne države Aljaska.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Aljaško gorovje

Andski vulkanski pas

Andski vulkanski pas je glavni vulkanski pas ob Andski kordiljeri v Argentini, Boliviji, Čilu, Kolumbiji, Ekvadorju in Peruju.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Andski vulkanski pas

Atitlán

Volcán Atitlán je velik, stožčast, aktiven stratovulkan, ki meji na kaldero jezera Atitlán v gvatemalskem višavju v pogorju Sierra Madre de Chiapas.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Atitlán

Čile

Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Čile

Ekvador

Ekvadór, uradna dolga oblika Repúblika Ekvadór, je država v Južni Ameriki.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Ekvador

Geografija Japonske

Japonska je otoška država, ki obsega stratovulkanski arhipelag, dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale Vzhodne Azije.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Geografija Japonske

Geografija Nove Zelandije

Nova Zelandija (maorsko Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu, blizu središča vodne poloble.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Geografija Nove Zelandije

Geografija Rusije

Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Geografija Rusije

Geografija Združenih držav Amerike

Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Geografija Združenih držav Amerike

Geologija Japonske

Japonsko otočje so v prvi vrsti rezultat več velikih oceanskih gibanj, ki so se zgodila v stotinah milijonov let od sredine silurja do pleistocena, kot posledica subdukcije Filipinske morske plošče pod celinsko Amursko ploščo in okinavsko ploščo na jugu in subdukcijo Pacifiške plošče pod Ohotsko ploščo na severu.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Geologija Japonske

Geologija Kolumbije

Relief Kolumbije, nastal z aktivnimi geološkimi procesi Geologija Kolumbije se nanaša na geološko sestavo Republike Kolumbije, ki določa njeno geografijo.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Geologija Kolumbije

Gorovje

Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Gorovje

Izbruh Hoei

Izbruh Hōei na gori Fudži se je začel 16.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Izbruh Hoei

Japonska

Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Japonska

Južne Alpe / Kā Tiritiri o te Moana

Južne Alpe (uradno Južne Alpe / Kā Tiritiri o te Moana) so gorovje, ki se razteza vzdolž večjega dela Južnega otoka Nove Zelandije in doseže največjo višino blizu zahodne strani območja.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Južne Alpe / Kā Tiritiri o te Moana

Kaskadno gorovje

Kaskadno gorovje je glavno gorovje zahodne Severne Amerike, ki se razprostira od južne Britanske Kolumbije preko zvezne države Washington v Oregon do severne Kalifornije.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Kaskadno gorovje

Kolumbija

Kolumbija (špansko), uradno Republika Kolumbija, je država v Južni Ameriki.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Kolumbija

Kordiljere

Kanadi Andi v Peruju Kordiljere (– »Ameriške Kordiljere« ali Western Cordillera – »Zahodne Kordiljere«) so obširen sistem gorovij na zahodni polobli, ki se raztezajo skoraj neprekinjeno od Aljaske na severu do skrajnega juga Južne Amerike, verjetno pa prek grebena v Južnem oceanu še do Antarktičnega polotoka.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Kordiljere

Nevado del Ruiz

Nevado del Ruiz, znan tudi kot La Mesa de Herveo (ime bližnjega mesta) je vulkan na meji departmajev Caldas in Tolima v Kolumbiji, približno 129 kilometrov zahodno od glavnega mesta Bogotá.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Nevado del Ruiz

Ognjenik

Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Ognjenik

Santiago de Chile

Santiago (/ ˌsæntiɑːɡoʊ /, špansko), znan tudi kot Santiago de Chile, je glavno in največje mesto Čila ter eno največjih mest v Amerikah.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Santiago de Chile

Severni otok

Severni otok uradno imenovan) je manjši od obeh glavnih otokov, ki predstavljata 44 % površine države Nove Zelandije na jugozahodnem delu Tihega oceana, in s površino 113.729 km² 14. največji otok na svetu. Ima 3.997.300 prebivalcev (junij 2023), kar je 77 % prebivalcev Nove Zelandije, zaradi česar je najbolj poseljen otok v Polineziji in 28.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Severni otok

Tektonski potres

Tektonski potresi se pojavljajo na subdukcijskih conah na uničujočih približajočih se mejah tektonskih plošč, kjer je se ena tektonska plošča podriva pod drugo.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Tektonski potres

Tihi ocean

Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Tihi ocean

Vulkanizem Nove Zelandije

Vulkanizem Nove Zelandije je bil odgovoren za številne geografske značilnosti države, zlasti na Severnem otoku in obrobnih otokih države.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Vulkanizem Nove Zelandije

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Združene države Amerike

Zelandija (mikrocelina)

Zelandija (izgovarja se /ziːˈlændiə/), v maorščini znana tudi kot Te Riu-a-Māui ali Tasmantis, je skoraj v celoti potopljena gmota celinske skorje v Oceaniji, ki se je umirila po odcepitvi od Gondvane pred 83–79 milijoni let.

Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Zelandija (mikrocelina)