Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Otoški keltski jeziki

Index Otoški keltski jeziki

Otoški keltski jeziki so jeziki keltske jezikovne skupine, ki so se razvili iz britanskih in gelskih narečij otoških keltskih jezikov.

12 odnosi: Škotska gelščina, Bretonščina, Britanska veja otoških keltskih jezikov, Gelska veja otoških keltskih jezikov, Irska gelščina, Kelti, Keltski jeziki, Kornijščina, Kumbrijščina, Manska gelščina, Valižanščina, Wales.

Škotska gelščina

Škótska gélščina ali škótščina (Gàidhlig na h-Alba) spada skupaj z irsko gelščino in mansko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.

Novo!!: Otoški keltski jeziki in Škotska gelščina · Poglej več »

Bretonščina

Bretonščina (Brezhoneg) spada skupaj s kornijščino, kumbrijščino in valižanščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.

Novo!!: Otoški keltski jeziki in Bretonščina · Poglej več »

Britanska veja otoških keltskih jezikov

Britanska veja otoških keltskih jezikov so jeziki otoške keltske jezikovne skupine.

Novo!!: Otoški keltski jeziki in Britanska veja otoških keltskih jezikov · Poglej več »

Gelska veja otoških keltskih jezikov

Gelska veja otoških keltskih jezikov (tudi goidelska veja ali gelščina) so jeziki otoške keltske jezikovne skupine.

Novo!!: Otoški keltski jeziki in Gelska veja otoških keltskih jezikov · Poglej več »

Irska gelščina

Írska gélščina ali írščina (Gaeilge na hÉireann) spada skupaj z mansko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.

Novo!!: Otoški keltski jeziki in Irska gelščina · Poglej več »

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Novo!!: Otoški keltski jeziki in Kelti · Poglej več »

Keltski jeziki

Keltski jeziki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.

Novo!!: Otoški keltski jeziki in Keltski jeziki · Poglej več »

Kornijščina

Kórnijščina (Kernowek) spada skupaj z bretonščino, kumbrijščino in valižanščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.

Novo!!: Otoški keltski jeziki in Kornijščina · Poglej več »

Kumbrijščina

Kúmbrijščina je izumrl keltski jezik.

Novo!!: Otoški keltski jeziki in Kumbrijščina · Poglej več »

Manska gelščina

Mánska gélščina ali mánščina (Gaelg) spada skupaj z irsko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.

Novo!!: Otoški keltski jeziki in Manska gelščina · Poglej več »

Valižanščina

Valižánščina (Cymraeg) spada skupaj z bretonščino, kornijščino in kumbrijščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.

Novo!!: Otoški keltski jeziki in Valižanščina · Poglej več »

Wales

Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.

Novo!!: Otoški keltski jeziki in Wales · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »