Kazalo
52 odnosi: Albert IV. Tirolski, Andeški, Švabska vojvodina, Babenberžani, Balduin I. Konstantinopelski, Braunschweig, Cesarjev grad, Prato, Filip Švabski, Filip II. Francoski, Friderik II. Hohenstaufen, Grad Dankwarderode, Henrik Lev, Henrik VII. Nemški, Karlov relikviarij, Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach), Konstanca Aragonska, Kraljeva pfalca, Goslar, Kraljevina Češka, Ludvik I., bavarski vojvoda, Otokar I. Češki, Oton II. Bavarski, Oton Otrok, Přemyslidi, Rammelsberg, Rihard I. Levjesrčni, Rodbina Welf, Roermond, Seznam zgodovinskih vsebin, Sicilska zlata bula, Stade, Staufovci, Stolnica svetega Blaža, Braunschweig, Sveto rimsko cesarstvo, Viljem I. Holandski, Vojvodina Češka, Vojvodina Braunschweig-Lüneburg, 1175, 1195, 1198, 1199, 1201, 1204, 1207, 1208, 1209, 1210, 1211, 1213, 1214, 1215, ... Razširi indeks (2 več) »
Albert IV. Tirolski
Albert IV. (ali Albert III., odvisno od načina štetja; – 22. julij 1253) je bil tirolski grof od leta 1202 do svoje smrti, zadnji iz prvotne Tirolske hiše.
Poglej Oton IV. Nemški in Albert IV. Tirolski
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Oton IV. Nemški in Andeški
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Poglej Oton IV. Nemški in Švabska vojvodina
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Oton IV. Nemški in Babenberžani
Balduin I. Konstantinopelski
Balduin I. (nizozemsko Boudewijn, francosko Baudouin) je bil prvi cesar konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * julij 1172, Valenciennes, Flandrija, † okoli 1205, Veliko Trnovo, Drugo bolgarsko cesarstvo.
Poglej Oton IV. Nemški in Balduin I. Konstantinopelski
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Poglej Oton IV. Nemški in Braunschweig
Cesarjev grad, Prato
Cesarjev grad (italijansko Castello dell'Imperatore) stoji v mestu Prato na trgu Piazza delle Carceri, ob cerkvi Santa Maria delle Carceri.
Poglej Oton IV. Nemški in Cesarjev grad, Prato
Filip Švabski
Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).
Poglej Oton IV. Nemški in Filip Švabski
Filip II. Francoski
Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov.
Poglej Oton IV. Nemški in Filip II. Francoski
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Oton IV. Nemški in Friderik II. Hohenstaufen
Grad Dankwarderode
Grad Dankwarderode na Burgplatzu v Braunschweigu je saški nižinski grad.
Poglej Oton IV. Nemški in Grad Dankwarderode
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Poglej Oton IV. Nemški in Henrik Lev
Henrik VII. Nemški
Henrik (VII.) iz dinastije Hohenstaufen je bil od leta 1212 do 1217 kralj Sicilije, od leta 1220 do 1235 kralj Nemčije (uradno Rex Romanorum, kralj Rimljanov) In sovladar svojega očeta, cesarja Friderika II., * 1211, Sicilsko kraljestvo – 12. februar (?) 1242, Cosenza, Sicilsko kraljestvo.
Poglej Oton IV. Nemški in Henrik VII. Nemški
Karlov relikviarij
Karlov relikviarij v koru aachenske stolnice Karlov relikviarij v korni dvorani aachenske stolnice je dal narediti kralj Friderik II. Naročen in končan je bil leta 1215, izdelal ga je aachenski zlatar, ko je ded Friderika II.
Poglej Oton IV. Nemški in Karlov relikviarij
Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach)
Sodobna fantazijska upodobitev Konrada Wittelsbacha Konrad Wittelsbach (* okoli 1120/1125; † 25. oktober 1200 blizu Riedfelda, danes del Neustadta an der Aisch) je bil nadškof Mainza (Konrad I. von Scheyern-Wittelsbach, imenovan tudi Konrad Majnški) in Salzburški (Konrad III.) ter kardinalski škof Sabinski ter cesarski nadškof -kancler.
Poglej Oton IV. Nemški in Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach)
Konstanca Aragonska
Konstanca Aragonska je bila aragonska princesa, ki je s prvo poroko postala ogrska kraljica in z drugo kraljica Nemčije in Sicilije ter cesarica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Oton IV. Nemški in Konstanca Aragonska
Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.
Poglej Oton IV. Nemški in Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Poglej Oton IV. Nemški in Kraljevina Češka
Ludvik I., bavarski vojvoda
Ludvik I., imenovan Kelheimer, bavarski vojvoda, * 23. december 1173, Kelheim, † 15. september 1231, Kelheim.
Poglej Oton IV. Nemški in Ludvik I., bavarski vojvoda
Otokar I. Češki
Otokar I. Přemysl (češko Přemysl I. Otakar) je bil od leta 1192 vojvoda Češke in kasneje dobil naslov kralja, prvič leta 1198 od Filipa Švabskega, nato leta 1203 od Otona IV. Brunsviškega in leta 1212 od Friderika II., * okoli 1155, † 15. december 1230, Praga.
Poglej Oton IV. Nemški in Otokar I. Češki
Oton II. Bavarski
Oton II., bavarski vojvoda, grof Renskega palatinata, * 7. april 1206, Kelheim, † 29. november 1253, Landshut.
Poglej Oton IV. Nemški in Oton II. Bavarski
Oton Otrok
Oton, imenovan Otrok, prvi vojvoda v vojvodini Braunschweig-Lüneburg, * 1204, † 9. junij 1252, Lüneburg.
Poglej Oton IV. Nemški in Oton Otrok
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Oton IV. Nemški in Přemyslidi
Rammelsberg
Rammelsberg je hrib visok 635 metrov na severnem robu območja hribovja Harz, južno od zgodovinskega mesta Goslar v severni Nemčiji oziroma Spodnji Saški.
Poglej Oton IV. Nemški in Rammelsberg
Rihard I. Levjesrčni
Rihard I. (8. september 1157 – 6. april 1199) je bil kralj Anglije od leta 1189 do svoje smrti leta 1199.
Poglej Oton IV. Nemški in Rihard I. Levjesrčni
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Oton IV. Nemški in Rodbina Welf
Roermond
Roermond (ali) je mesto, občina in škofija v provinci Limburg na Nizozemskem.
Poglej Oton IV. Nemški in Roermond
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Oton IV. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin
Sicilska zlata bula
Sicilska zlata bula (latinsko Bulla Aurea Siciliæ, češko Zlatá bula sicilská) je odlok cesarja Svetega rimskega cesarstva Friderika II. Hohenstaufna, izdan 26. septembra 1212, v Baslu, s katerim je potrdil dednost kraljevega naslova češkega kralja Otokarja I. Otokar I.
Poglej Oton IV. Nemški in Sicilska zlata bula
Stade
Stade (uradno Hansestadt Stade, nizozemsko Hansestadt Stood) je mesto v Spodnji Saški na severu Nemčije.
Poglej Oton IV. Nemški in Stade
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Oton IV. Nemški in Staufovci
Stolnica svetega Blaža, Braunschweig
Stolnica in lev Pogled na JV apsido, kor v centru in stolpe v ozadju. Desno v ozadju stolp gradu Dankwarderode Stolnica v Braunschweigu, tudi stolnica svetega Blaža nekdanj kolegijska cerkev sv.
Poglej Oton IV. Nemški in Stolnica svetega Blaža, Braunschweig
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Oton IV. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo
Viljem I. Holandski
thumbGrb holandskih grofov iz holandske hiše okoli 1200 Corpus Sigillorum Neerlandicorum (Den Haag 1937-40) nr. 509 Corpus Sigillorum Neerlandicorum (Den Haag 1937-40) nr. 510 Viljem I. (1168 – 4. februar 1222) je bil grof Holandije.
Poglej Oton IV. Nemški in Viljem I. Holandski
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.
Poglej Oton IV. Nemški in Vojvodina Češka
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Poglej Oton IV. Nemški in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
1175
1175 (MCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Oton IV. Nemški in 1175
1195
1195 (MCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Oton IV. Nemški in 1195
1198
1198 (MCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Oton IV. Nemški in 1198
1199
1199 (MCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Oton IV. Nemški in 1199
1201
1201 (MCCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Oton IV. Nemški in 1201
1204
1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Oton IV. Nemški in 1204
1207
1207 (MCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Oton IV. Nemški in 1207
1208
1208 (MCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Oton IV. Nemški in 1208
1209
1209 (MCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Oton IV. Nemški in 1209
1210
1210 (MCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Oton IV. Nemški in 1210
1211
1211 (MCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Oton IV. Nemški in 1211
1213
1213 (MCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Oton IV. Nemški in 1213
1214
1214 (MCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Oton IV. Nemški in 1214
1215
1215 (MCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Oton IV. Nemški in 1215
1218
1218 (MCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Oton IV. Nemški in 1218
19. maj
19.
Poglej Oton IV. Nemški in 19. maj
Prav tako znan kot Oton IV., Oton IV. Welf.