Kazalo
41 odnosi: Ašikpašazade, Abdžad, Abdul Hamid I., Alba Iulia, Azabi, İslâm Ansiklopedisi, Žitvanski mir, Çinili Köşk, Bašibozuk, Bahčisarajski mirovni sporazum, Bizantinsko cesarstvo, Bolgari, Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami, Budimski pašaluk, Cezar (naslov), Drugo obleganje Dunaja, Kayseri, Kizik, Konstantinopelski mirovni sporazum (1700), Konstantinopelski sporazum (1533), Kosovski vilajet, Mahmud I., Mahmud II., Murat V., Mustafa III., Mustafa IV., Novi Navarino, Odrinski sporazum (1568), Osman III., Osmanski kalifat, Osmansko cesarstvo, Serasker, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam jezikov, Seznam kod ISO 639-2, Tamga, Tug, Turščina, Vašvarski mir, Vzhodna Rumelija, Zuhabski mir.
Ašikpašazade
Ašikpašazade ali derviš Ahmed (turško Aşıkpaşazade Derviş Ahmet Âşıkî), bolj znan po svojem psevdonimu Ašiki in družinskem imenu Ašikpašazade, je bil osmanski zgodovinar, viden predstavnik zgodnjega osmanskega zgodovinopisja, * 1400, Manisa, † 1484, Konstantinopel Bil je pravnuk mističnega pesnika, derviša Ašik Paše (1272–1333).
Poglej Osmanščina in Ašikpašazade
Abdžad
Arabski abdžad, najbolj razširjen in najbolj poznan abdžad. Hebrejski abdžad, eden izmed petih abdžadov, ki se še uporabljajo v vsakdanjem življenju. Abdžad (abd͡ʒad; أبجد v arabščini, אבּג'ד v hebrejščini, angleško abjad) ali soglasniška abeceda je vrsta pisanja govora, ko vsak znak predstavlja en glas, v veliki večini soglasnik, samoglasnike pa je potrebno ugotoviti, saj običajno niso zapisani.
Poglej Osmanščina in Abdžad
Abdul Hamid I.
Abdulhamid I., Abdul Hamid I. ali Abd Al-Hamid I. (osmansko turško عبد الحميد اول, `Abdü’l-Ḥamīd-i evvel, turško Birinci Abdülhami), je bil 27.
Poglej Osmanščina in Abdul Hamid I.
Alba Iulia
Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba.
Poglej Osmanščina in Alba Iulia
Azabi
Azab – lokostrelec na turški galeji Azabi (osmansko turško عزب, turško azab, poslovenjeno neporočen moški, samec) so bili nekakšna kmečka milica, ki so jo prvotno sestavljali neporočeni mladostniki, ki so v zgodnji osmanski vojski služili kot neregularni pešci (lahka pehota).
Poglej Osmanščina in Azabi
İslâm Ansiklopedisi
İslâm Ansiklopedisi (İA) (Enciklopedija islama) je turška akademska enciklopedija za islamske študije.
Poglej Osmanščina in İslâm Ansiklopedisi
Žitvanski mir
Žitvanski mir je bil mirovni sporazum, s katerim se je 11.
Poglej Osmanščina in Žitvanski mir
Çinili Köşk
Çinili Köşk (izg. činili köšk, slovensko Poploščeni paviljon) je s keramičnimi ploščicami obložen paviljon v carigrajski cesarski palači Topkapi Saraj.
Poglej Osmanščina in Çinili Köşk
Bašibozuk
Bašibozuki (osmansko turško باشی بوزوق, başıbozuk, dobesedno poškodovana ali nora glava, približno tudi neurejena banda ali banda brez vodstva) so bili neregularni vojaki Osmanskega cesarstva, zbrani v vojnem času.
Poglej Osmanščina in Bašibozuk
Bahčisarajski mirovni sporazum
Bahčisarajski mirovni sporazum (rusko Бахчисарайский мирный договор, Bahčisarajskij mirnij dogovor, turško Bahçesaray Antlaşması) je bil sporazum, s katerim se je končala rusko-turška vojna (1676-1681).
Poglej Osmanščina in Bahčisarajski mirovni sporazum
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Osmanščina in Bizantinsko cesarstvo
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Osmanščina in Bolgari
Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami
Brestlitovski sporazum je bila izključna protektoratna pogodba ("mir za kruh"), podpisana 9.
Poglej Osmanščina in Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami
Budimski pašaluk
Budimski pašaluk (osmansko turško ایالت بودین, Eyalet i-Budin, madžarsko Budai vilajet, srbsko Budimski vilajet ali Будимски вилајет, hrvaško Budimski vilajet) je bil administrativna ozemeljska enota Osmanskega cesarstva v Srednji Evropi in na Balkanu.
Poglej Osmanščina in Budimski pašaluk
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Osmanščina in Cezar (naslov)
Drugo obleganje Dunaja
Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.
Poglej Osmanščina in Drugo obleganje Dunaja
Kayseri
Kayseri (osmansko turško: قیصریه, turško: Kayseri grško: Καισάρεια/Kaisareia), antična Mazaka ali Mazarca, Eusebia, Caesarea Cappadociae, kasneje Kaisariyah, veliko industrijsko mesto v vzodni Anatoliji, Turčija, središče province Kayseri.
Poglej Osmanščina in Kayseri
Kizik
Kizik (starogrško, Kizikos, osmansko turško آیدینجق, Aydıncıḳ) je bilo starodavno naselje v Miziji, Anatolija, v sedanji turški provinci Balıkesir.
Poglej Osmanščina in Kizik
Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)
Konstantinopelski mirovni sporazum (rusko Константинопольский мирный договор (1700), Konstantinopoljskij mirovnij dogovor, turško İstanbul Antlaşması (1700)), ki sta ga 13. julija 1700 podpisala Rusko carstvo in Osmansko cesarstvo, je bil sklepni dokument, s katerim se je končala rusko-turška vojna 1686-1700.
Poglej Osmanščina in Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)
Konstantinopelski sporazum (1533)
Konstantinopelski sporazum (turško İstanbul antlaşması) sta 22.
Poglej Osmanščina in Konstantinopelski sporazum (1533)
Kosovski vilajet
Kosovski vilajet (osmansko ولايت قوصوه, Vilâyet-i Kosova, turško Kosova Vilayeti, albansko Vilajeti i Kosovës, makedonsko Косовски вилает, Kosovski vilaet, srbsko Косовски вилајет, Kosovski vilajet) je bil upravna enota prve ravni (vilajet) državne uprave Osmanskega cesarstva na Balkanskem polotoku.
Poglej Osmanščina in Kosovski vilajet
Mahmud I.
Mahmud I. (osmansko turško محمود اول, turško I. Mahmud), znan tudi kot Gbavec, je bil od leta 1730 do 1754 sultan Osmanskega cesarstva.
Poglej Osmanščina in Mahmud I.
Mahmud II.
Mahmud II. je bil 30.
Poglej Osmanščina in Mahmud II.
Murat V.
Murat V. (translit; V.) je bil od 30.
Poglej Osmanščina in Murat V.
Mustafa III.
Mustafa III. (osmansko turško) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Osmanščina in Mustafa III.
Mustafa IV.
Mustafa IV. (osmansko turško مصطفى رابع Muṣṭafā-yi rābi‘, turško IV. Mustafa) je bil leta 1807 in 1808 sultan Osmanskega cesarstva, * 8. september 1779, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo, † 16. november 1808, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Osmanščina in Mustafa IV.
Novi Navarino
Novi Navarino (osmansko turško Anavarin-i cedid) je osmanske trdnjava pri Pilosu, Peloponez, Grčija.
Poglej Osmanščina in Novi Navarino
Odrinski sporazum (1568)
Odrinski sporazum (1568) je bil mirovni sporazum med osmanskim sultanom Selimom II. in habsburškim monarhom Maksililijanom II., sklenjen 17.
Poglej Osmanščina in Odrinski sporazum (1568)
Osman III.
Osman III. (osmansko turško عثمان ثالث, ‘Osmān-i sālis) je bil od leta 1754 do 1757 sultan Osmanskega cesarstva, * 2. januar 1699, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 30. oktober 1757, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Osmanščina in Osman III.
Osmanski kalifat
Osmanski kalifat ali Kalifat Osmanskega cesarstva je bila trditev sultanov turške Osmanske dinastije v poznem srednjem in zgodnjem novem veku, da so kalifi islama. V obdobju osmanske ekspanzije so Selimu I. po osvojitvi mameluškega Egipta leta 1517 podelili naslov »branilec svetih mest Meke in Medine«, kar je okrepilo osmanske zahteve po kalifatu v islamskem svetu.
Poglej Osmanščina in Osmanski kalifat
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Osmanščina in Osmansko cesarstvo
Serasker
Serasker (osmansko turško سرعسكر, serasker) je bil naziv velikega vezirja Osmanskega cesarstva, ko je poveljeval osmanski vojski.
Poglej Osmanščina in Serasker
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Osmanščina in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam jezikov
To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.
Poglej Osmanščina in Seznam jezikov
Seznam kod ISO 639-2
ISO 639 ima tri sezname kod.
Poglej Osmanščina in Seznam kod ISO 639-2
Tamga
Tamge Abazinov Tamga (iz staroturškega 𐱃𐰢𐰍𐰀, tamga, dobesedno žig, pečat, osmansko طمغا, damga, mongolsko тамга, tamga) je abstrakten žig ali pečat, ki je bil v rabi med evrazijskiki nomadi in kulturami, na katere so vplivali.
Poglej Osmanščina in Tamga
Tug
Tug mongolske vojske; Trg Sükhbaatar, Ulan Bator Ferdinanda II. leta 1556.Boeheim (1890), str. 510, 511 Osmanski tug iz 19. stoletja Tug (mongolsko туг, osmansko turško طوغ, ṭuġ ali توغ, tuġ) ali suld (mongolsko сүлд, suld) je drog, ki ima na vrhu obešene krožno razporejene konjske ali jakove repe različnih barv.
Poglej Osmanščina in Tug
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Osmanščina in Turščina
Vašvarski mir
Vašvarski mir (nemško Frieden von Eisenburg, turško Vasvar Antlaşması) je bil mirovni sporazum med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom, sklenjen po bitki pri Saint Gotthardu 1.
Poglej Osmanščina in Vašvarski mir
Vzhodna Rumelija
Vzhodna Rumelija (bolgarsko Източна Румелия, Iztočna Rumelija, osmansko turško رومالى شرقى, Rumeli-i Şarkî, grško Ανατολική Ρωμυλία, Anatoliki Romylia) je bila avtonomna provinca (bolgarsko oblast, turško vijalet) Osmanskega cesarstva, ustanovljena leta 1878 z Berlinskim sporazumom in de facto ukinjena leta 1885 z združitvijo s Kneževino Bolgarijo, ki je bila tudi pod osmansko suverenostjo.
Poglej Osmanščina in Vzhodna Rumelija
Zuhabski mir
Zuhabski ali Karsi-Širinski mir (turško Kasr-ı Şirin Antlaşması. perzijsko عهدنامه زهاب, Ahadnāmah Zuhab) je bil mirovni porazum, sklenjen 17. maja 1639 med Osmanskim cesarstvom in Safavidskim cesarstvom, s katerim se je končala osmansko-safavidksa vojna 1623-1639.
Poglej Osmanščina in Zuhabski mir
Prav tako znan kot Osmanska turščina, Osmanski jezik, Osmansko, Osmansko turško, Otomanska turščina, Otomanski jezik, Otomanščina.