Kazalo
60 odnosi: Aleksander Danilovič Aleksandrov, Algebrska geometrija, Alikvotno zaporedje, Škotska kavarna, Število Sierpińskega, Bernhard Riemann, Bertrandova domneva, Catalanova domneva, Clayjev matematični inštitut, Collatzeva domneva, Domneva Bunjakovskega, Dragan Marušič, Elon Lindenstrauss, Erdős-Gyárfásova domneva, Erdős-Strausova domneva, Euler-Mascheronijeva konstanta, Eulerjeva enačba četrte stopnje, Gaussov problem o krogu, Gaussovo praštevilo, Godfrey Harold Hardy, Goldbachova domneva, Grigorij Jakovljevič Perelman, Hermitov problem, Hipohamiltonov graf, Izomorfizem grafov, Izrek, Jesse Douglas, John Horton Conway, Jutaka Tanijama, Karol Borsuk, Kvadratni koren števila 3, Kvartični graf, L-funkcija, Landauovi problemi, Legendrova domneva, Lindemann-Weierstrassov izrek, Liouvillova funkcija, Lothar Collatz, Mark Kac, Mary Lucy Cartwright, Matej Brešar, Matematika, Normalno število, Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb, Poincaréjeva domneva, Poliomina, Praštevilo, Praštevilski dvojček, Primitivna funkcija, Primorielno praštevilo, ... Razširi indeks (10 več) »
Aleksander Danilovič Aleksandrov
Aleksander Danilovič Aleksandrov, ruski matematik, fizik, filozof in alpinist, * 4. avgust 1912, Volin, Rjazanska gubernija, (Ruski imperij) (sedaj Rusija), † 27. julij 1999, Moskva, Rusija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Aleksander Danilovič Aleksandrov
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Algebrska geometrija
Alikvotno zaporedje
Alikvotno zaporedje je v matematiki rekurzivno zaporedje števil, kjer je vsota pravih deliteljev vsakega števila enaka naslednjemu številu v zaporedju.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Alikvotno zaporedje
Škotska kavarna
V zgradbi Škotske kavarne je sedaj kavarna Szkocka Restaurant & Bar (imenovana po izvirni Škotski kavarni) in Hotel Atlas Deluxe. Ulamovimi opombami. Škotska kavarna je bila kavarna v Lwówu, Poljska (sedaj Lvov, Ukrajina) kjer so v 1930-ih in 1940-ih poljski matematiki iz lvovske matematične šole skupaj razpravljali o raziskovalnih problemih in še posebej s področja funkcionalne analize in splošne topologije.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Škotska kavarna
Število Sierpińskega
Število Sierpińskega je v teoriji števil takšno liho naravno število k, da je število oblike sestavljeno za vsa naravna števila n (n > 0).
Poglej Nerešeni matematični problemi in Število Sierpińskega
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Bernhard Riemann
Bertrandova domneva
Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Bertrandova domneva
Catalanova domneva
Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Catalanova domneva
Clayjev matematični inštitut
Clayjev matematični inštitut (kratica CMI) je zasebna neprofitna ustanova z nekdanjim sedežem v Peterboroughu, New Hampshire.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Clayjev matematični inštitut
Collatzeva domneva
Collatzeva domneva je v matematiki nerešena domneva.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Collatzeva domneva
Domneva Bunjakovskega
Domneva Bunjakovskega, ki jo je leta 1857 postavil ruski matematik Viktor Jakovljevič Bunjakovski, trdi, da nerazcepni polinom stopnje 2 ali več s celoštevilskimi koeficienti za naravne argumente tvori ali neskončno mnogo števil z največjim skupnim deliteljem (gcd), ki presega enoto, ali pa neskončno mnogo praštevil.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Domneva Bunjakovskega
Dragan Marušič
Dragan Marušič, slovenski matematik, * 1. maj 1953.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Dragan Marušič
Elon Lindenstrauss
Elon Lindenstrauss, izraelski matematik, * 1. avgust 1970, Jeruzalem, Izrael.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Elon Lindenstrauss
Erdős-Gyárfásova domneva
Markströmov kubični ravninski graf na 24-ih točkah brez ciklov dolžine 4 ali 8, najden z računalniških iskanjem za protiprimer Erdős-Gyárfásove domneve. Ima pa vseeno cikel s 16-imi (24) točkami. Erdős-Gyárfásova domneva je v teoriji grafov nedokazana domneva, ki sta jo leta 1995 podala Paul Erdős in njegov sodelavec András Gyárfás.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Erdős-Gyárfásova domneva
Erdős-Strausova domneva
Erdős-Strausova domneva je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 1 predvideva, da se lahko racionalno število 4/n izrazi kot vsoto treh enotskih ulomkov.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Erdős-Strausova domneva
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Euler-Mascheronijeva konstanta
Eulerjeva enačba četrte stopnje
Eulerjeva enáčba četŕte stôpnje je v teoriji števil problem, ki ga je leta 1772 predlagal Leonhard Euler.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Eulerjeva enačba četrte stopnje
Gaussov problem o krogu
Gaussov problem o krogu v je v matematiki nerešeni problem določitve števila mrežnih točk znotraj kroga s središčem v koordinatnem izhodišču in polmerom r. Prvi korak pri rešitvi je naredil Carl Friedrich Gauss in po njem se problem tudi imenuje.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Gaussov problem o krogu
Gaussovo praštevilo
kompleksni ravnini Gaussovo práštevílo je praštevilo oblike 2n+1, kjer je n kakšna celoštevilčna potenca z osnovo 2.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Gaussovo praštevilo
Godfrey Harold Hardy
Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Godfrey Harold Hardy
Goldbachova domneva
Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Goldbachova domneva
Grigorij Jakovljevič Perelman
Grigorij »Griša« Jakovljevič Perelman, ruski matematik, * 13. junij 1966, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Nerešeni matematični problemi in Grigorij Jakovljevič Perelman
Hermitov problem
Hermitov problem je v matematiki odprti problem, ki ga je leta 1848 postavil Charles Hermite.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Hermitov problem
Hipohamiltonov graf
1967. Hipohamiltonov graf G je v teoriji grafov graf brez Hamiltonovega cikla, pri čemer postane vsak nov graf, ki nastane z odvzemanjem ene točke iz G, Hamiltonov.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Hipohamiltonov graf
Izomorfizem grafov
Izomorfízem gráfov G in H je v teoriji grafov takšna bijektivna preslikava med množico točk G in H: da sta poljubni dve točki u in v grafa G sosednji v G, če in samo če sta ƒ(u) in ƒ(v) sosednji v H. Ta vrsta bijektivne preslikave se običajno opiše kot »bijektivna preslikava, ki ohranja točke« v soglasju s splošno predstavo o izomorfizmu kot bijektivni preslikavi, ki ohranja strukturo.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Izomorfizem grafov
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Izrek
Jesse Douglas
Jesse Douglas, ameriški matematik, * 3. julij 1897, New York, New York, ZDA, † 7. september 1965, New York.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Jesse Douglas
John Horton Conway
igri življenja John Horton Conway, FRS, angleški matematik, * 26. december 1937, Liverpool, Anglija, † 11. april 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Nerešeni matematični problemi in John Horton Conway
Jutaka Tanijama
Jutaka Tanijama (Taniyama Yutaka;, japonski matematik, * 12. november 1927, Kisai pri Tokiu, Japonska, † 17. november 1958, Tokio. Tanijama je najbolj znan po Tanijama-Šimurovi domnevi, sedaj znani kot izrek o modularnosti.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Jutaka Tanijama
Karol Borsuk
Karol Borsuk, poljski matematik, * 8. maj 1905, Varšava, Privislinski kraj, Ruski imperij (sedaj Poljska), † 24. januar 1982, Varšava, Ljudska republika Poljska (sedaj Poljska).
Poglej Nerešeni matematični problemi in Karol Borsuk
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Kvadratni koren števila 3
Kvartični graf
Kvártični gráf je v teoriji grafov graf v katerem imajo vse točke stopnjo enako 4 in je tako 4-regularni graf.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Kvartični graf
L-funkcija
2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.
Poglej Nerešeni matematični problemi in L-funkcija
Landauovi problemi
Landauovi problemi so v teoriji števil štirje osnovni matematični problemi o praštevilih, ki jih je leta 1912 na Mednarodnem matematičnem kongresu v Cambridgeu podal nemški matematik Edmund Landau.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Landauovi problemi
Legendrova domneva
Legendrova domnéva je v teorija števil domneva, ki jo postavil Adrien-Marie Legendre (1752–1833), in pravi, da med dvema poljubnima zaporednima popolnima kvadratoma (med številoma n^\, in (n+1)^\, za vsako pozitivno celo število n (n > 0)) obstaja vsaj eno praštevilo p.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Legendrova domneva
Lindemann-Weierstrassov izrek
Lindemann-Weierstrassov izrek je izrek v matematiki, ki je zelo uporaben pri ugotavljanju transcendentnosti števil.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Lindemann-Weierstrassov izrek
Liouvillova funkcija
Liouvillova funkcija (običajna označba \lambda (n)\) je v teoriji števil pomembna aritmetična funkcija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Liouvillova funkcija
Lothar Collatz
Lothar Collatz, nemški matematik, * 6. julij 1910, Arnsberg, Vestfalija, † 26. september 1990, Varna, Bolgarija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Lothar Collatz
Mark Kac
Mark Kac, poljsko-ameriški matematik, * 3. avgust 1914, Krzemieniec, Ruski imperij (sedaj Kremenec, Ukrajina), † 26. oktober 1984, Kalifornija, ZDA.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Mark Kac
Mary Lucy Cartwright
Z leve: Dieter Gaier, Edward Collingwood in Mary Cartwright Dame Mary Lucy Cartwright, angleška matematičarka, * 17. december 1900, Aynho, grofija Northamptonshire, Anglija, † 3. april 1998, Cambridge, Anglija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Mary Lucy Cartwright
Matej Brešar
Matej Brešar, slovenski matematik, * 26. september 1963, Kranj.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Matej Brešar
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Matematika
Normalno število
Naj je b > 1 celo število in x realno število.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Normalno število
Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb
dolžinskih lestvic, kar je pomembna značilnost turbulentnih tokov. Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb je problem, ki obravnava matematične značilnosti rešitev Navier-Stokesovih enačb, sistema parcialnih diferencialnih enačb, ki opisuje gibanje tekočine v prostoru.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb
Poincaréjeva domneva
Poincaréjeva domneva je v matematiki izrek o karakterizaciji trirazsežne sfere (3-sfere), hipersfere, ki omejuje enotsko sfero v štirirazsežnem prostoru.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Poincaréjeva domneva
Poliomina
domina tromini tetromin pentomin, pobarvanih glede na njihovo simetrijo heksomin heptomin oktomin Poliomína (tudi polinomína) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Poliomina
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Praštevilo
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Praštevilski dvojček
Primitivna funkcija
Primitívna fúnkcija ali prvôtna fúnkcija dane (izvorne) funkcije f(x) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi funkcija F(x), katere odvod je enak f(x): Postopek reševanja za primitivne funkcije je iskanje nedoločenega integrala.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Primitivna funkcija
Primorielno praštevilo
Primorielno praštevilo je v matematiki praštevilo oblike: kjer je pn# primoriela praštevila p_\, – produkt prvih n\, praštevil.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Primorielno praštevilo
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Nerešeni matematični problemi in Riemannova domneva
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Riemannova funkcija zeta
Roger Apéry
Roger Apéry, francoski matematik grškega rodu, * 14. november 1916, Rouen, Francija, † 18. december 1994, Caen, Francija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Roger Apéry
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Seznam matematičnih vsebin
Seznam nerešenih problemov
Seznam nerešenih problemov.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Seznam nerešenih problemov
Skladno število
ploščino enako 6, ki je drugo najmanjše skladno število. Skládno števílo (ali kongruéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, ki predstavlja ploščino pravokotnega trikotnika, katerega dolžine stranic so racionalna števila.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Skladno število
Stephen Smale
Stephen Smale, ameriški matematik, * 15. julij 1930, Flint, Michigan, ZDA.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Stephen Smale
Sylvestrovo zaporedje
kvadrat s ploščino enako 1. Kvadrati s stranicami 1/1807 ali manjšimi so premajhni in na sliki niso prikazani. Sylvestrovo zaporedje je v teoriji števil celoštevilsko zaporedje, kjer je vsak člen zaporedja zmnožek prejšnjih členov in kjer mu prištejemo število 1.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Sylvestrovo zaporedje
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Transcendentno število
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
Poglej Nerešeni matematični problemi in 1 − 2 + 3 − 4 + ···
Prav tako znan kot Nerešeni problemi v matematiki.