Odpri v Google MapsKazalo
48 odnosi: August Wilhelm von Hofmann, Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Avstrijsko-pruska vojna, Carl Humann, Dresden, Dunajski kongres, Frankfurt ob Majni, Frankfurtski parlament, Friderik VII. Danski, Hamburg, Hohenzollerji, Kaliningrad, Karel Lavrič, Konfederacija, Kraljevina Bavarska, Kraljevina Saška, Kristijan IX. Danski, Limburg (Nizozemska), Ludwig Otto Hesse, Luksemburg, Mainz, Max Planck, Napoleon Bonaparte, Napoleon II., Nemška zveza, Olomuc, Palatinat, Papež Gregor XVI., Paul Deussen, Prusija, Rodbina Welf, Roermond, Schleswig-Holstein, Seznam zgodovinskih vsebin, Skok s palico, Speicherstadt, Stockholmski mirovni sporazum, Turingija, Venlo, Viljem I. Nemški, Wilhelm Busch, Wilhelm Röntgen, Woldemar Voigt, Zedinjena Slovenija, Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi, 23. avgust, 9. maj.
August Wilhelm von Hofmann
August Wilhelm von Hofmann, nemški kemik, * 8. april 1818, Gießen, Nemška zveza, † 5. maj 1892, Berlin, Nemško cesarstvo.
Poglej Nemška zveza in August Wilhelm von Hofmann
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Nemška zveza in Avstrija
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Nemška zveza in Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko-pruska vojna
Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.
Poglej Nemška zveza in Avstrijsko-pruska vojna
Carl Humann
Carl (tudi Karl) Humann, nemški inženir, arhitekt in arheolog, * 4. januar 1839, Steele, Nemška zveza (del današnjega Essna), † 12. april 1896, Izmir, Osmansko cesarstvo.
Poglej Nemška zveza in Carl Humann
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Poglej Nemška zveza in Dresden
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Nemška zveza in Dunajski kongres
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Nemška zveza in Frankfurt ob Majni
Frankfurtski parlament
Frankfurtski parlament (Frankfurter Nationalversammlung, dobesedno Frankfurtski državni zbor) je bil prvi svobodno izvoljeni parlament vseh nemških dežel, vključno z nemško naseljenimi območji Avstro-Ogrske, izvoljen 1. maja 1848.
Poglej Nemška zveza in Frankfurtski parlament
Friderik VII. Danski
Friderik VII.
Poglej Nemška zveza in Friderik VII. Danski
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Nemška zveza in Hamburg
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Nemška zveza in Hohenzollerji
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Poglej Nemška zveza in Kaliningrad
Karel Lavrič
Karel Lavrič, slovenski pravnik in politik, * 1. november 1818, Prem, † 3. marec 1876, Gorica.
Poglej Nemška zveza in Karel Lavrič
Konfederacija
Konfederacija oziroma sodržavje je državna zveza dveh ali več suverenih držav, ki nastane na temelju mednarodne pogodbe.
Poglej Nemška zveza in Konfederacija
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Poglej Nemška zveza in Kraljevina Bavarska
Kraljevina Saška
Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Nemška zveza in Kraljevina Saška
Kristijan IX. Danski
Kristijan IX., danski kralj, * 8. april 1818, grad Gottorf v mestu Schleswig, † 29. januar 1906, grad Amalienborg v Kopenhagnu.
Poglej Nemška zveza in Kristijan IX. Danski
Limburg (Nizozemska)
Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.
Poglej Nemška zveza in Limburg (Nizozemska)
Ludwig Otto Hesse
Ludwig Otto Hesse nemški matematik, * 22. april, 1811, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija) † 4. avgust 1874, München, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Nemška zveza in Ludwig Otto Hesse
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Nemška zveza in Luksemburg
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Nemška zveza in Mainz
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Poglej Nemška zveza in Max Planck
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Nemška zveza in Napoleon Bonaparte
Napoleon II.
Napoleon II (Napoléon François Joseph Charles Bonaparte) je bil leta 1815 nekaj tednov sporen francoski cesar.
Poglej Nemška zveza in Napoleon II.
Nemška zveza
Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.
Poglej Nemška zveza in Nemška zveza
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Poglej Nemška zveza in Olomuc
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Nemška zveza in Palatinat
Papež Gregor XVI.
Gregor XVI. (rojstno ime Bartolomeo Alberto Maruno Cappellari), redovnik benediktinski kalmaldulenec, kardinal, papež, * 18. september 1765, Belluno, † 1. junij 1846, Rim.
Poglej Nemška zveza in Papež Gregor XVI.
Paul Deussen
Paul Deussen, nemški filozof, zgodovinar in indolog, * 7. januar 1845, Oberdreis, Nemška zveza, † 6. julij 1919, Kiel, Nemško cesarstvo.
Poglej Nemška zveza in Paul Deussen
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Nemška zveza in Prusija
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Nemška zveza in Rodbina Welf
Roermond
Roermond (ali) je mesto, občina in škofija v provinci Limburg na Nizozemskem.
Poglej Nemška zveza in Roermond
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Nemška zveza in Schleswig-Holstein
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Nemška zveza in Seznam zgodovinskih vsebin
Skok s palico
Skakalec, ki s pomočjo palice preskoči letvico Skok s palico je atletska disciplina, pri kateri si skakalec z dolgo, upogljivo palico (ki je danes narejena iz trde plastike ali ogljikovih vlaken) pomaga pri preskoku letvice.
Poglej Nemška zveza in Skok s palico
Speicherstadt
Speicherstadt (Mesto skladišč) v Hamburgu, Nemčija, je največje okrožje skladišč na svetu, kjer stavbe stojijo na lesenih, hrastovih pilotih.
Poglej Nemška zveza in Speicherstadt
Stockholmski mirovni sporazum
Premirji iz Stockholma sta mirovna sporazuma, ki sta končala vojno med Švedsko in Volilno kneževino Hannover (leta 1719) in Prusijo (leta 1720).
Poglej Nemška zveza in Stockholmski mirovni sporazum
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Nemška zveza in Turingija
Venlo
Župan Antoin Scholten (2019) Venlo je mesto in občina na jugovzhodu Nizozemske, blizu meje z Nemčijo.
Poglej Nemška zveza in Venlo
Viljem I. Nemški
Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.
Poglej Nemška zveza in Viljem I. Nemški
Wilhelm Busch
Wílhelm Busch (polno ime: Heinrich Christian Wilhelm Busch), * 15. april 1832, Wiedensahl, Nemška zveza, † 9. januar 1908, Mechtshausen, Nemško cesarstvo.
Poglej Nemška zveza in Wilhelm Busch
Wilhelm Röntgen
Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).
Poglej Nemška zveza in Wilhelm Röntgen
Woldemar Voigt
Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.
Poglej Nemška zveza in Woldemar Voigt
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Poglej Nemška zveza in Zedinjena Slovenija
Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi
Predmarčna doba je obdobje med propadom Ilirskih provinc (1814/15) in marčno revolucijo leta 1848, čas življenja in dela pesnika Franceta Prešerna (1800-1849).
Poglej Nemška zveza in Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi
23. avgust
23.
Poglej Nemška zveza in 23. avgust
9. maj
9.
Poglej Nemška zveza in 9. maj
Prav tako znan kot Nemška konfederacija.