Kazalo
42 odnosi: Aditivna konstanta, Algebrsko število, Andrej Andrejevič Markov (starejši), Število, Bernoullijevo število, Celo število, Delitelj, Desetiški ulomek, Devet poglavij matematične umetnosti, Dinastija Han, Fakulteta (funkcija), Feynmanov diagram, Funkcija digama, Geometrijsko zaporedje, Heavisidova skočna funkcija, Hipergeometrična funkcija, Hurwitzeva matrika, Izrek o tetivah, John Wallis, Kompleksno število, Kvadratni koren števila 3, Kvadratni koren števila 5, L-funkcija, Laurentova vrsta, Logaritemsko normalna porazdelitev, Michael Stifel, Minus, Paul Erdős, Pozitivno število, Realno število, Red velikosti, Riemannova domneva, Seznam števil, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst števil, Skalarni potencial, Vietnam, Viktor Georgijevič Veselago, Zaporedje, Zgodovina matematike, Znanstveni zapis, 0.
Aditivna konstanta
Aditívna konstánta, konstánta integrácije ali integracíjska konstánta (običajna oznaka C, tudi c in v fiziki pri integraciji včasih tudi \mathrm) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi poljubno število, ki se pojavlja pri nedoločenem integralu dane (izvorne) funkcije (množici vseh primitivnih funkcij, oziroma prvotnih funkcij).
Poglej Negativno število in Aditivna konstanta
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Negativno število in Algebrsko število
Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Andrej Andrejevič Markov, ruski matematik, 14. junij (2. junij, ruski koledar) 1856, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), 20. julij 1922, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Negativno število in Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Negativno število in Število
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Negativno število in Bernoullijevo število
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Negativno število in Celo število
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej Negativno število in Delitelj
Desetiški ulomek
Desetíški ulómek je ulomek, katerega imenovalec je potenca števila 10.
Poglej Negativno število in Desetiški ulomek
Devet poglavij matematične umetnosti
Stran ''Devetih poglavij matematične umetnosti'', objavljenih leta 1820 Devet poglavij matematične umetnosti je kitajska knjiga o matematiki, ki jo je sestavilo več generacij učenjakov od 10.
Poglej Negativno število in Devet poglavij matematične umetnosti
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Negativno število in Dinastija Han
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Poglej Negativno število in Fakulteta (funkcija)
Feynmanov diagram
razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.
Poglej Negativno število in Feynmanov diagram
Funkcija digama
Graf funkcije \psi(x), \ (-5 \le x \le 10) argumenta. Funkcija digama je v matematiki specialna funkcija določena kot logaritemski odvod funkcije Γ: Označuje se z grškima črkama, veliko črko digama (Ϝ) in pogosteje z malo ali veliko črko psi (ψ, Ψ), ali pa tudi kot \psi_, oziroma \psi^.
Poglej Negativno število in Funkcija digama
Geometrijsko zaporedje
2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.
Poglej Negativno število in Geometrijsko zaporedje
Heavisidova skočna funkcija
Heavisidova skočna funkcija pri dogovoru, da je vrednost funkcije za ''x''.
Poglej Negativno število in Heavisidova skočna funkcija
Hipergeometrična funkcija
(Gaussova ali navádna) hipergeométrična fúnkcija.
Poglej Negativno število in Hipergeometrična funkcija
Hurwitzeva matrika
Hurwitzeva matrika (tudi matrika stabilnosti) je kvadratna matrika, ki ima vse realne dele lastnih vrednosti strogo negativna.
Poglej Negativno število in Hurwitzeva matrika
Izrek o tetivah
Izrèk o tetívah je v geometriji poseben primer izreka o potenci točke.
Poglej Negativno število in Izrek o tetivah
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Negativno število in John Wallis
Kompleksno število
1.
Poglej Negativno število in Kompleksno število
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Negativno število in Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Negativno število in Kvadratni koren števila 5
L-funkcija
2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.
Poglej Negativno število in L-funkcija
Laurentova vrsta
kompleksne ravnine sta \Re(z) (\operatornameRe (z))\, in \Im(z) (\operatornameIm (z))\,. Laurentova vŕsta kompleksne funkcije je v matematiki predstavitev funkcije kot (neskončne) potenčne vrste, ki obsega tudi člene z negativnim indeksom.
Poglej Negativno število in Laurentova vrsta
Logaritemsko normalna porazdelitev
Logaritemska normalna porazdelitev (tudi lognormalna porazdelitev ali Galtonova porazdelitev) je družina dvoparametričnih zveznih verjetnostnih porazdelitev slučajne spremenljivke, katere logaritem je normalno porazdeljen.
Poglej Negativno število in Logaritemsko normalna porazdelitev
Michael Stifel
Naslovnica Stiflovega dela ''Ein Rechen Büchlin Vom EndChrist...'', Wittenberg 1532 225. stran Stiflovega dela ''Arithmetica Integra'', Nürnberg 1544 Michael Stifel (tudi Stiefel, Styfel, Stieffel, latinizirano Michaelis Stifelius), nemški menih, teolog, matematik in reformator, * 1487, Esslingen, Nemčija, † 19.
Poglej Negativno število in Michael Stifel
Minus
Mínus (−) je v matematiki znak za odštevanje.
Poglej Negativno število in Minus
Paul Erdős
Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.
Poglej Negativno število in Paul Erdős
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej Negativno število in Pozitivno število
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Negativno število in Realno število
Red velikosti
Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.
Poglej Negativno število in Red velikosti
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Negativno število in Riemannova domneva
Seznam števil
Seznam člankov o številih.
Poglej Negativno število in Seznam števil
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Negativno število in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst števil
realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.
Poglej Negativno število in Seznam vrst števil
Skalarni potencial
Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.
Poglej Negativno število in Skalarni potencial
Vietnam
Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.
Poglej Negativno število in Vietnam
Viktor Georgijevič Veselago
Viktor Georgijevič Veselago, ruski fizik, * 13. junij 1929, Ukrajinska SSR, Sovjetska zveza, † 15. september 2018.
Poglej Negativno število in Viktor Georgijevič Veselago
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Negativno število in Zaporedje
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Negativno število in Zgodovina matematike
Znanstveni zapis
Znanstveni zapis (ali tudi standardna oblika in eksponentni zapis) je način zapisovanja števil, ki prilagodi prevelike ali premajhne vrednosti da so ustrezno zapisane v standardnem desetiškem zapisu.
Poglej Negativno število in Znanstveni zapis
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Negativno število in 0
Prav tako znan kot Negativna števila, Nepozitivno število.