Kazalo
65 odnosi: Šentandraž v Labotski dolini, Škofija Gradec - Sekav, Štrosburg, Avstrija, Župnija Zreče, Bizeljsko, Brežice, Celjsko-avstrijska vojna, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jareninski Dol, Ditrik II. Mariborski, Engelbert I. Spanheimski, Eppensteinci, Filip Spanheimski, Friedrich zu Schwarzenberg, Furlanija, Gerold Breški, Gospodje Holenburški, Gospodje Ptujski, Grad Krško, Grad Sevnica, Heinrich Ignaz Franz von Biber, Henrik I. Krški, Henrik III. Soteški (Helfenberg), Herman Celjski (škof), Johann Evangelist Haller, Johannes Baptist Katschthaler, Kamnica, Maribor, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Kocelj, Konrad I. Salzburški, Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach), Koroška (vojvodina), Krška škofija, Lavantinska škofija, Leopold I. Štajerski, Matthäus Lang von Wellenburg, Maximilian Joseph von Tarnóczy, Nadškofija Maribor, Nadžupnija Laško, Nadžupnija Slovenske Konjice, Oglejski patriarhat, Oton IV. Nemški, Papež Pij XI., Pražupnija, Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji, Salzburška stolnica, Salzburg, Salzburg (zvezna dežela), Seznam propadlih držav, Seznam rimskokatoliških škofij v Sloveniji, ... Razširi indeks (15 več) »
Šentandraž v Labotski dolini
Šentandraž v Labotski dolini, redko tudi Šentandraž v Lavantinski dolini in Šentandraž v Labotu,, je naselje s približno 1.300 prebivalci v okraju Volšperk na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenske občine z okoli 10.000 prebivalci.
Poglej Nadškofija Salzburg in Šentandraž v Labotski dolini
Škofija Gradec - Sekav
Škofija Gradec - Sekav je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.
Poglej Nadškofija Salzburg in Škofija Gradec - Sekav
Štrosburg, Avstrija
Grad Straßburg Grad Straßburg, pogled iz mesta Lieding Straßburg, slovensko Štrosburg je mesto in občina z 2036 prebivalci v okrožju Šentvid ob Glini na Koroškem.
Poglej Nadškofija Salzburg in Štrosburg, Avstrija
Župnija Zreče
Župnija Zreče je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Poglej Nadškofija Salzburg in Župnija Zreče
Bizeljsko
Podružnična cerkev sv. Vida na Janževem vrhu, obdana z vinogradi zaselku Bošt Bizeljsko (nem. Wisell), je naselje vaškega značaja v Občini Brežice, ob meji s Hrvaško, hkrati pa po površini tudi največje naselje v občini. Prebivalci naselja se imenujejo Bizelanci in Bizelanke, pravilno po pravopisu pa Bizeljánci/-ke.
Poglej Nadškofija Salzburg in Bizeljsko
Brežice
Krškem polju nedaleč od Gorjancev s hribom svetega Vida. Vodovodni stolp grad Brežice (Rann) so mesto z nekaj manj kot 7.000 prebivalci in središče Občine Brežice.
Poglej Nadškofija Salzburg in Brežice
Celjsko-avstrijska vojna
Celjsko-avstrijska vojna (tudi celjsko-habsburška vojna) je bila vojna med Celjskimi grofi in Habsburžani (ter zavezniki), ki je primarno potekala v prvi polovici 15.
Poglej Nadškofija Salzburg in Celjsko-avstrijska vojna
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta
sličica sličica Valvasorjev bakrorez Cerkev Marijinega vnebovzetja je romarska in župnijska cerkev v kraju Gospa Sveta na Koroškem v Avstriji.
Poglej Nadškofija Salzburg in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jareninski Dol
Cerkev Marijinega vnebovzetja je župnijska cerkev Župnije Jarenina in stoji v središču naselja Jareninski Dol v Občini Pesnica.
Poglej Nadškofija Salzburg in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jareninski Dol
Ditrik II. Mariborski
Ditrik II.
Poglej Nadškofija Salzburg in Ditrik II. Mariborski
Engelbert I. Spanheimski
Engelbert I. Spanheimski, grof v Pustriški dolini, mejni grof v Istri in solnograški odvetnik, morda tudi grof v Sponheimu in v grofiji Kraichgau, pripadnik plemiške rodbine Spanheimov,* ?, † 1.
Poglej Nadškofija Salzburg in Engelbert I. Spanheimski
Eppensteinci
Fevdna zastava (bojna zastava) Eppensteincev. Eppensteinci so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj vojvod Koroške in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina.
Poglej Nadškofija Salzburg in Eppensteinci
Filip Spanheimski
Viteški žig Filipa Spanheimskega Žig Filipa kot izvoljenega nadškofa Salzburškega Filip Spanheimski (tudi: Philipp von Sponheim in Filip Koroški; † 22. julij 1279 v Krems an der Donau) je bil izvoljeni nadškof) v Salzburgu med leti (1247–1257), Patriarh v Ogleju (1269–1271), grof Lebenauski (1254–1279) in nominalni Vojvoda na Koroškem.
Poglej Nadškofija Salzburg in Filip Spanheimski
Friedrich zu Schwarzenberg
Friedrich Johann Joseph Cölestin Fürst zu kardinal von Schwarzenberg, avstrijski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 6. april 1809, Dunaj, † 27. marec 1855.
Poglej Nadškofija Salzburg in Friedrich zu Schwarzenberg
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Nadškofija Salzburg in Furlanija
Gerold Breški
Gerold Breški († 7. december 1333 v Brežah) je bil Krški škof.
Poglej Nadškofija Salzburg in Gerold Breški
Gospodje Holenburški
Pečat gospodov Holenburških na Koroškem leta 1238 Gospodje Holenburški (tudi von Holenburg, Hollenburger) je bil rod koroških plemičev, ki je deloval po 12.
Poglej Nadškofija Salzburg in Gospodje Holenburški
Gospodje Ptujski
Grb Gospodov Ptujskih Pečat Gospodov Ptujskih (1243) Gospodje Ptujski (tudi Herren von Pettau, Pettauer, Ptujski, Herren von Ptuj) je ime plemiškega rodu na Spódnjem Štájerskem, ki je bilo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1132 kot spoštovana in bogata ministerialna družina Salzburške nadškofije, ki je izumrla leta 1438.
Poglej Nadškofija Salzburg in Gospodje Ptujski
Grad Krško
Krško leta 1840, avtor neznan Grad Krško v 17. stoletju Grad Krško na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Krško (nemško Gurckfeld, dobesedno Krško polje - Gurck je ponemčena beseda za Krko) je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal na hribu Gora nad starim mestnim jedrom Krškega.
Poglej Nadškofija Salzburg in Grad Krško
Grad Sevnica
Grad Sevnica je srednjeveški grad, ki stoji na razglednem griču nad starim mestnim jedrom Sevnice.
Poglej Nadškofija Salzburg in Grad Sevnica
Heinrich Ignaz Franz von Biber
Heinrich Ignaz Franz von Biber, češki skladatelj in violinist, * 12. avgust 1644, Wartenberg, Češka, † 3. maj 1704, Salzburg (danes Avstrija).
Poglej Nadškofija Salzburg in Heinrich Ignaz Franz von Biber
Henrik I. Krški
Henrik († 3. oktober 1174) je bil kot Henrik I. za škofa v Krški škofiji postavljen s strani metropolitanske knezoškofije Salzburg.
Poglej Nadškofija Salzburg in Henrik I. Krški
Henrik III. Soteški (Helfenberg)
Henrik III.
Poglej Nadškofija Salzburg in Henrik III. Soteški (Helfenberg)
Herman Celjski (škof)
Herman Celjski, freisinški knezoškof, * 1383, Celje, † 13. december 1421, Celje.
Poglej Nadškofija Salzburg in Herman Celjski (škof)
Johann Evangelist Haller
Johann Evangelist Haller, avstrijski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 30. april 1825, Sankt Martin in Passeier, † 5. maj 1900.
Poglej Nadškofija Salzburg in Johann Evangelist Haller
Johannes Baptist Katschthaler
sličica Johannes Baptist Katschthaler, avstrijski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 29. maj 1832, Hippach, † 27. februar 1914.
Poglej Nadškofija Salzburg in Johannes Baptist Katschthaler
Kamnica, Maribor
Kamnica je strnjeno primestno naselje z okoli 1.700 prebivalci v Dravski dolini, zahodno od Maribora, na levem bregu reke Drave, med Kamniškim potokom in potokom Rošpoh.
Poglej Nadškofija Salzburg in Kamnica, Maribor
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Poglej Nadškofija Salzburg in Karel I. Habsburško-Lotarinški
Kocelj
Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.
Poglej Nadškofija Salzburg in Kocelj
Konrad I. Salzburški
Konrad I. (c. 1075 – 9. april 1147) je bil salzburški nadškof v Avstriji v prvi polovici 12.
Poglej Nadškofija Salzburg in Konrad I. Salzburški
Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach)
Sodobna fantazijska upodobitev Konrada Wittelsbacha Konrad Wittelsbach (* okoli 1120/1125; † 25. oktober 1200 blizu Riedfelda, danes del Neustadta an der Aisch) je bil nadškof Mainza (Konrad I. von Scheyern-Wittelsbach, imenovan tudi Konrad Majnški) in Salzburški (Konrad III.) ter kardinalski škof Sabinski ter cesarski nadškof -kancler.
Poglej Nadškofija Salzburg in Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach)
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Nadškofija Salzburg in Koroška (vojvodina)
Krška škofija
Krška škofija (v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Koroška škofija, je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.
Poglej Nadškofija Salzburg in Krška škofija
Lavantinska škofija
Lavantinska škofija je bila sufraganska škofija Salzburške nadškofije, ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini, od leta 1859 pa v Mariboru.
Poglej Nadškofija Salzburg in Lavantinska škofija
Leopold I. Štajerski
Leopold I., tudi Liutpold, imenovan Pogumni ali Močni († 24. oktober 1129), iz rodbine Traungaucev/Otakarjev, je bil med letoma 1122 in 1129 mejni grof Štajerske.
Poglej Nadškofija Salzburg in Leopold I. Štajerski
Matthäus Lang von Wellenburg
Matthäus Lang von Wellenburg, nemški rimskokatoliški duhovnik, (nad)škof in kardinal, * 1468, Augsburg, † 30. marec 1540.
Poglej Nadškofija Salzburg in Matthäus Lang von Wellenburg
Maximilian Joseph von Tarnóczy
Maximilian Joseph von Tarnóczy, avstrijski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 24. oktober 1806, Schwaz, † 4. april 1876.
Poglej Nadškofija Salzburg in Maximilian Joseph von Tarnóczy
Nadškofija Maribor
Nadškofija Maribor je poleg ljubljanske ena od dveh sedanjih slovenskih nadškofij in metropolij.
Poglej Nadškofija Salzburg in Nadškofija Maribor
Nadžupnija Laško
Nadžupnija Laško je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Laško - Videm škofije Celje.
Poglej Nadškofija Salzburg in Nadžupnija Laško
Nadžupnija Slovenske Konjice
Nadžupnija Slovenske Konjice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice v okviru Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor.
Poglej Nadškofija Salzburg in Nadžupnija Slovenske Konjice
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Nadškofija Salzburg in Oglejski patriarhat
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Nadškofija Salzburg in Oton IV. Nemški
Papež Pij XI.
Papež Pij XI. (Papa Pius Undecimus), rojen kot Ambrogio Damiano Achille Ratti, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 31. maj 1857, Desio (Lombardija Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo – danes Italija), † 10.
Poglej Nadškofija Salzburg in Papež Pij XI.
Pražupnija
Pražupnija (starejši izraz prafara), je v Rimskokatoliški Cerkvi najstarejša cerkvena ozemeljska enota, s središčem pri cerkvi s krstno in pogrebno pravico, in sicer na ozemlju, ki ga predhodno ni zajemala kakšna že obstoječa župnija.
Poglej Nadškofija Salzburg in Pražupnija
Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji
Brezje – največje slovensko in istočasno tudi edino narodno romarsko središče. Ptujska gora – drugo največje slovensko romarsko središče. Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji predstavlja največjo versko organizacijo, z največ verniki v Sloveniji.
Poglej Nadškofija Salzburg in Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji
Salzburška stolnica
Salzburška stolnica (nemško Salzburger Dom) je stolnica rimskokatoliške Salzburške nadškofije in s tem metropolitanska cerkev cerkvene province Salzburg; posvečena je sv.
Poglej Nadškofija Salzburg in Salzburška stolnica
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Nadškofija Salzburg in Salzburg
Salzburg (zvezna dežela)
Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Nadškofija Salzburg in Salzburg (zvezna dežela)
Seznam propadlih držav
Seznam držav, ki ne obstajajo več (so propadle, razpadle...).
Poglej Nadškofija Salzburg in Seznam propadlih držav
Seznam rimskokatoliških škofij v Sloveniji
Seznam rimskokatoliških škofij in nadškofij v Sloveniji zajema bivše kot sedanje (nad)škofije, ki so vsaj ozemeljsko segale na območje današnje Slovenije.
Poglej Nadškofija Salzburg in Seznam rimskokatoliških škofij v Sloveniji
Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane
Škofija Ljubljana je bila ustanovljena leta 1461, ustanovil pa jo je cesar Friderik III. S tem je Ljubljana po približno 850 letih ponovno postala škofijski sedež kot naslednica antične Škofije Emona.
Poglej Nadškofija Salzburg in Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane
Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora
Seznam rimskokatoliških nadškofov Nadškofije Maribor.
Poglej Nadškofija Salzburg in Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora
Seznam salzburških škofov in nadškofov
Službo salzburškega nadškofa kot vodje salzburške nadškofije so opravljali naslednji ljudje.
Poglej Nadškofija Salzburg in Seznam salzburških škofov in nadškofov
Seznam verskih vsebin
Seznam verskih vsebin skuša naštevati članke, povezani z vero, verstvi in mitologijo.
Poglej Nadškofija Salzburg in Seznam verskih vsebin
Spodnja Panonija (država)
Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.
Poglej Nadškofija Salzburg in Spodnja Panonija (država)
Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana
Stolnica svetega Nikolaja v Ljubljani je stolnica Nadškofije Ljubljana in župnijska cerkev Župnije Ljubljana - Sv. Nikolaj.
Poglej Nadškofija Salzburg in Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana
Tirolska (zvezna dežela)
Tirolska (Tirol) je zvezna dežela Avstrije, ki leži v zahodnem, "zoženem" delu Avstrije, "stisnjena" med Nemčijo (Bavarsko) na severu, Italijo (Trentino - Zgornje Poadižje ali Južno Tirolsko) na jugu, Švico (kanton Graubünden) na jugozahodu ter avstrijskimi zveznimi deželami Predarlsko na zahodu ter Salzburško in Koroško (Vzhodna Tirolska) na vzhodu.
Poglej Nadškofija Salzburg in Tirolska (zvezna dežela)
Ulrik Ortenburški
Ulrik Ortenburški (* 1188; † 14. september 1253) je bil kot Ulrik I. Krški škof. Ulrik Ortenburški se je rodil kot tretji sin grofa Otona II.
Poglej Nadškofija Salzburg in Ulrik Ortenburški
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Nadškofija Salzburg in Velikomoravska
Viljem IV. Bavarski
Viljem IV.
Poglej Nadškofija Salzburg in Viljem IV. Bavarski
Werfen
Werfen (srednja bavarščina Werfm) je tržno mesto v okrožju St.
Poglej Nadškofija Salzburg in Werfen
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Nadškofija Salzburg in Wittelsbachi
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.
Poglej Nadškofija Salzburg in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Nadškofija Salzburg in Zgodovina Slovenije
1256
1256 (MCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Nadškofija Salzburg in 1256
Prav tako znan kot Salzburška nadškofija.