Hitreje kot brskalnik!
45 odnosi: Absorpcijski zakon, Al-Bitrudži, Almagest, Altituda, Antični observatorij Peking, Arabščina, Astrolab, Bibavica, Deklinacija, Dicearh, Ekvatorialni obroč, Enačba sončnega vzhoda, Eratosten, Fotosinteza, Fotovoltaika, Francesco Bianchini, Gibanje Zemlje, Horizontni koordinatni sistem, Jesen, Južni trikotnik (ozvezdje), Kompasna rastlina, Kozorogov povratnik, Meteor, Meteoroid, Meteorski roj, Nebesni ekvator, Nebesni poldnevnik, Obzorje, Peščena ura, Podnožišče, Poletni trikotnik, Posidonij, Rakov povratnik, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Siderski čas, Siderski dan, Sončev čas, Sončev obrat, Točka, Veliki medved (ozvezdje), Zenit, Zenitna razdalja, Zenitna urna frekvenca, Zenitne padavine.
Absorpcijski zakon
rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi. nadglavišču. Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.
Novo!!: Nadglavišče in Absorpcijski zakon · Poglej več »
Al-Bitrudži
Nur-al-Din abu-Išak al-Bitrudži, špansko-arabski astronom in filozof, * okoli 1130, Maroko, † okoli 1204.
Novo!!: Nadglavišče in Al-Bitrudži · Poglej več »
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.
Novo!!: Nadglavišče in Almagest · Poglej več »
Altituda
Definicija horizontnih koordinat (rdeče – azimut, zeleno – altituda) Altituda ali višina (tudi elevacija) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v horizontnem koordinatnem sistemu.
Novo!!: Nadglavišče in Altituda · Poglej več »
Antični observatorij Peking
Armilarna sfera Antični observatorij Peking, zgrajen pred iznajdbo daljnogleda, se nahaja v Pekingu na Kitajskem.
Novo!!: Nadglavišče in Antični observatorij Peking · Poglej več »
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Novo!!: Nadglavišče in Arabščina · Poglej več »
Astrolab
alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu. Hrani ga Španski narodni arheološki muzej v Madridu Astroláb (tudi astrolábij;: astrolábion, astrolabē – jemanje zvezde > astér – zvezda + lambánein – zgrabiti, prijeti) je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi.
Novo!!: Nadglavišče in Astrolab · Poglej več »
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Novo!!: Nadglavišče in Bibavica · Poglej več »
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Novo!!: Nadglavišče in Deklinacija · Poglej več »
Dicearh
Dicearh (Dikaíarhos (Diksaíarhos)), starogrški filozof, kartograf, geograf, matematik in pisec, * okoli 350 pr. n. št., Messina, Sicilija, † okoli 285 pr. n. št.
Novo!!: Nadglavišče in Dicearh · Poglej več »
Ekvatorialni obroč
Hiparhov ekvatorialni obroč Ekvatoriálni obróč je bila astronomska merilna priprava v helenističnem svetu za določevanja točnega datuma pomladnega in jesenskega enakonočja.
Novo!!: Nadglavišče in Ekvatorialni obroč · Poglej več »
Enačba sončnega vzhoda
Graf časa dneva kot funkcija geografske širine in dneva leta, ki uporablja najbolj točno enačbo opisano spodaj. Geografska širina 40° N (približno New York, Madrid ali Peking) je označeno za referenco. Enačba sončnega vzhoda se uporablja pri približnem določanju sončnega vzhoda ali zahoda za katerokoli Sončevo deklinacijo in geografsko širino, kjer je opoldan Sonce navidezno vedno najvišje na nebu: kjer je.
Novo!!: Nadglavišče in Enačba sončnega vzhoda · Poglej več »
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Novo!!: Nadglavišče in Eratosten · Poglej več »
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Novo!!: Nadglavišče in Fotosinteza · Poglej več »
Fotovoltaika
Sončna elektrarna v letalskem oporišču Nellis, ZDA. Fotonapetostni paneli so nameščeni na enoosnih sledilnikih, ki se obračajo za soncem Styria, Avstrija Solarni paneli na vesoljski postaji International Space Station Oris evropskih področij po potencialu pridobivanja solarne električne energije. Fotonapetostni ali fotovoltaični (PV) sistemi so mreže celic iz materiala, ki pretvarja sončno sevanje v električni tok.
Novo!!: Nadglavišče in Fotovoltaika · Poglej več »
Francesco Bianchini
Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.
Novo!!: Nadglavišče in Francesco Bianchini · Poglej več »
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Novo!!: Nadglavišče in Gibanje Zemlje · Poglej več »
Horizontni koordinatni sistem
Definicija horizontnih koordinat (rdeče – azimut, zeleno – altituda) Horizontni koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje položaja nebesnih teles uporablja ravnino horizonta, ki poteka pravokotno na smer proti nadglavišču (zenitu) opazovalca.
Novo!!: Nadglavišče in Horizontni koordinatni sistem · Poglej več »
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Novo!!: Nadglavišče in Jesen · Poglej več »
Južni trikotnik (ozvezdje)
Brez opisa.
Novo!!: Nadglavišče in Južni trikotnik (ozvezdje) · Poglej več »
Kompasna rastlina
thumb Kompasne rastline so rastline s sposobnostjo usmerjanja listnih ploskev v smer sever-jug, za doseganje optimalne osvetlitve.
Novo!!: Nadglavišče in Kompasna rastlina · Poglej več »
Kozorogov povratnik
Zemlja z ekvatorjem Kozorógov povrátnik (tudi júžni povrátnik) je eden izmed petih glavnih vzporedniških krogov, ki poteka po vzporedniku 23°26'22" (ali 23.43641°) južno od ekvatorja.
Novo!!: Nadglavišče in Kozorogov povratnik · Poglej več »
Meteor
Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu v atmosfero v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.
Novo!!: Nadglavišče in Meteor · Poglej več »
Meteoroid
meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.
Novo!!: Nadglavišče in Meteoroid · Poglej več »
Meteorski roj
Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke.
Novo!!: Nadglavišče in Meteorski roj · Poglej več »
Nebesni ekvator
Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.
Novo!!: Nadglavišče in Nebesni ekvator · Poglej več »
Nebesni poldnevnik
Nebesni poldnevnik na nebesni krogli (slika velja samo za severne zemljepisne širine) Nebesni poldnevnik ali nebesni meridian je navidezni veliki krog na nebesni krogli, ki teče od severne točke na obzorju, preko nebesnega pola do nadglavišča, nato dalje do južne točke na obzorju in skozi podnožišče nazaj do severne točke na obzorju.
Novo!!: Nadglavišče in Nebesni poldnevnik · Poglej več »
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Novo!!: Nadglavišče in Obzorje · Poglej več »
Peščena ura
Peščena ura je naprava, ki se uporablja za merjenje poteka časa.
Novo!!: Nadglavišče in Peščena ura · Poglej več »
Podnožišče
obzorja. Podnožíšče (tudi nadír, النظي: nadir, nazir, natir /es-semt/ – nasproten) je v astronomiji točka na nebesni krogli, ležeča navidezno neposredno pod opazovalcem, natančneje točka na nebu z nebesno višino enako –90°.
Novo!!: Nadglavišče in Podnožišče · Poglej več »
Poletni trikotnik
Poletni trikotnik Vega, slika SST Atair Polétni trikótnik je astronomski asterizem, ki vključuje namišljeni trikotnik, narisan na severno nebesno poloblo skozi svetle zvezde Altair (α Orla), Deneb (α Laboda) in Vego (α Lire).
Novo!!: Nadglavišče in Poletni trikotnik · Poglej več »
Posidonij
Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.
Novo!!: Nadglavišče in Posidonij · Poglej več »
Rakov povratnik
Zemlja z ekvatorjem Rákov povrátnik (tudi séverni povrátnik) je eden izmed 5 osrednjih vzporedniških krogov, ki označujejo zemljepisno širino na zemljevidih sveta.
Novo!!: Nadglavišče in Rakov povratnik · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Nadglavišče in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Nadglavišče in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Siderski čas
Primerjava zvezdnega in Sončevega dneva. V zgornjem delu so prikazane lege Zemlje in Sonca ter smeri proti zelo oddaljeni zvezdi. V spodnjem delu (pravokotniki) pa vidimo lege zvezde (rdeči krog) in Sonca (rumeni krog) na nebu. Levi pravokotnik prikazuje Sonce in zvezdo v istočasni kulminaciji, v srednjem pravokotniku je v kulminaciji samo oddaljena zvezda (srednji zvezdni čas), Zemlja se mora še malo zavrteti, da pride Sonce v kulminacijo in dobimo desno sliko, kjer se konča Sončev dan. Sidérski čàs ali zvézdni čàs je čas s katerim merimo lego Zemlje pri njenem vrtenju okrog svoje osi glede na oddaljene zvezde.
Novo!!: Nadglavišče in Siderski čas · Poglej več »
Siderski dan
nadglavišču. V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sidérski dan ali zvézdni dan je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde.
Novo!!: Nadglavišče in Siderski dan · Poglej več »
Sončev čas
nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.
Novo!!: Nadglavišče in Sončev čas · Poglej več »
Sončev obrat
Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.
Novo!!: Nadglavišče in Sončev obrat · Poglej več »
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Novo!!: Nadglavišče in Točka · Poglej več »
Veliki medved (ozvezdje)
Veliki medved je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Novo!!: Nadglavišče in Veliki medved (ozvezdje) · Poglej več »
Zenit
Zenit je lahko.
Novo!!: Nadglavišče in Zenit · Poglej več »
Zenitna razdalja
Zenitna razdalja na nebesni krogli (označena rdeče) Zenitna razdalja oziroma zenitni kot (oznaka z ali θ) (ali v sfernem koordinatnem sistemu tudi polarni kot, inklinacija ali kolatituda) je v astronomiji kot med smerjo proti zenitu in smerjo proti nebesnemu telesu.
Novo!!: Nadglavišče in Zenitna razdalja · Poglej več »
Zenitna urna frekvenca
Zenitna urna frekvenca (kratica ZHR, iz angleščine Zenithal Hourly Rate) je merilo za število meteorjev v meteorskem roju, ki bi ga opazovalec videl v eni uri na temnem in jasnem nebu, če bi bil radiant v nadglavišču.
Novo!!: Nadglavišče in Zenitna urna frekvenca · Poglej več »
Zenitne padavine
Zenitne padavine, tudi zenitno deževje so padavine v tropskem pasu ekvatorialnega podnebja, ki nastajajo med tem, ko je Sonce v nadglavišču (zenitu).
Novo!!: Nadglavišče in Zenitne padavine · Poglej več »
