Kazalo
129 odnosi: Adolf Ax, Adolf Butenandt, Adolf Eichmann, Adolf Hitler, Alfred Rosenberg, Alojs Andricki, Atentat na Adolfa Hitlerja leta 1944, August Landmesser, Avstrija, Štajerska domovinska zveza, Župan Dunaja, Bamberg, Bavarska, Bayreuth, Ben-Zion Orgad, Berlin, Billy Wilder, Blutorden, Braunschweig, Carl Schmitt, Charlie Chaplin, Clara Zetkin, Claus von Stauffenberg, Emil Cioran, Erich Hartmann, Erich Kästner, Ernst Kaltenbrunner, Erwin Rösener, Erwin Rommel, Fašizem, Friedrich Hayek, Friedrich Rainer, Fritz Kolbe, Gerhart Hauptmann, Gotica, Gottfried Benn, Grad Moritzburg, Grad Podsmreka, Hannah Arendt, Hannover, Hans Jonas, Hans Steinacher, Heidelberg, Heinrich Harrer, Heinrich Mann, Helmut Kohl, Hitlerjeva mladina, Holokavst, Horst-Wessel-Lied, Jörg Haider, ... Razširi indeks (79 več) »
Adolf Ax
Adolf Ax, nemški častnik Waffen-SS, * 23. junij 1906, Mouscron, Belgija, † 6. februar 1983, Wiesbaden, Nemčija.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Adolf Ax
Adolf Butenandt
Adolf Friedrich Johann Butenandt, nemški biokemik, nobelovec, * 24. marec 1903, Lehe, Nemčija, † 18. januar 1995, München.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Adolf Butenandt
Adolf Eichmann
Otto Adolf Eichmann, nemški častnik SS in vojni zločinec, * 19. marec 1906, Solingen, Nemško cesarstvo, † 31. maj 1962, Ramla, Izrael.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Adolf Eichmann
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Adolf Hitler
Alfred Rosenberg
Alfred Ernst Rosenberg, baltsko-nemški teoretik in nacistični ideolog, * 12. januar 1893, Talin, Ruski imperij (zdaj Estonija), † 16. oktober 1946.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Alfred Rosenberg
Alojs Andricki
Alois Andritzki (tudi Aloys), lužiški katoliški duhovnik in mučenik iz škofije Meiße, * 2. julij 1914, Radibor, Nemško cesarstvo, † 3. februar 1943, Koncentracijsko taborišče Dachau Zaradi nasprotovanja nacionalsocializmu so umorili v koncentracijskem taborišču Dachau.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Alojs Andricki
Atentat na Adolfa Hitlerja leta 1944
20.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Atentat na Adolfa Hitlerja leta 1944
August Landmesser
August Landmesser, nemški ladjedelniški delavec, * 24. maj 1910, † 17. oktober 1944 (potrjeno leta 1949).
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in August Landmesser
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Avstrija
Štajerska domovinska zveza
Štajerska domovinska zveza (nemško Steirischer Heimatbund) je bila organizacija, ki je v času nemške okupacije skrbela za ponemčevanje na zasedenem območju Spodnje Štajerske med drugo svetovno vojno.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Štajerska domovinska zveza
Župan Dunaja
To je seznam županov in glavarjev Dunaja od leta 1282.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Župan Dunaja
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Bamberg
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Bavarska
Bayreuth
Bayreuth (zgornjefrankovsko; Bareid) je mesto na severnem Bavarskem v Nemčiji, ob reki Rdeči Majni v dolini med Frankovsko Juro in Fichtelgebirge.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Bayreuth
Ben-Zion Orgad
Ben-Zion Orgad, izraelski skladatelj nemškega rodu, * 21. avgust 1926, Gelsenkirchen, Nemčija, † 28. april 2006, Tel Aviv, Izrael.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Ben-Zion Orgad
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Berlin
Billy Wilder
Billy Wilder (rojen Šmuel Vildr oz. Samuel Wilder, jidiš: שמואל וִילדֶר), avstrijsko-ameriški filmski režiser, scenarist in producent judovskega rodu, * 22. junij 1906, Sucha Beskidzka, Avstro-Ogrska (zdaj Poljska), † 27. marec 2002, Beverly Hills, Kalifornija, Združene države Amerike.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Billy Wilder
Blutorden
Blutorden (nemško: »krvavi red«, uradno Medaille zur Erinnerung an den 9. November 1923 – Medalja v spomin na 9. november 1923) je bilo odlikovanje Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP), s katerim so po odloku Adolfa Hitlerja odlikovali udeležence pivniškega puča v Münchnu 9.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Blutorden
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Braunschweig
Carl Schmitt
Carl Schmitt, nemški politični teoretik in pravnik, * 11. julij 1888, Plettenberg, Nemčija, † 7. april 1985, Plettenberg.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Carl Schmitt
Charlie Chaplin
Sir Charlie Spencer Chaplin mlajši, britanski igralec komičnih vlog, filmski režiser, filmski producent, pisec scenarijev, filmski montažer in skladatelj, * 16. april 1889, London, † 25. december 1977, Corsier-sur-Vevey, Vaud, Švica.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Charlie Chaplin
Clara Zetkin
Clara Josephine Zetkin, (rojena Eißner), nemška političarka, * 5.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Clara Zetkin
Claus von Stauffenberg
Claus Philipp Maria Justinian Schenk, grof Stauffenberški, nemški general, * 15. november 1907 Jettingen, Nemško Cesarstvo † 21. julij 1944 Berlin, Tretji rajh.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Claus von Stauffenberg
Emil Cioran
Emil Cioran, romunski filozof in esejist, * 8. april 1911, Rășinari, Avstro-Ogrska, † 20. junij 1995, Pariz, Francija.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Emil Cioran
Erich Hartmann
Erich Alfred »Bubi« Hartmann, nemški častnik, vojaški pilot in letalski as, * 19. april 1922, Weissach pri Stuttgartu, Nemčija, † 20. september 1993, Weil im Schönbuch.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Erich Hartmann
Erich Kästner
Erich Kästner, nemški pisatelj in scenarist, * 23. februar 1899, Dresden, † 29. julij 1974, München.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Erich Kästner
Ernst Kaltenbrunner
Ernst Kaltenbrunner, avstrijski politik, pravnik in vojni zločinec, * 4. oktober 1903, Ried im Innkreis, Gornja Avstrija, † 16. oktober 1946 Nürnberg.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Ernst Kaltenbrunner
Erwin Rösener
Erwin Rösener, nemški SS general, * 2. februar 1902, Schwerte, Nemško cesarstvo, † 4. september 1946, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Erwin Rösener
Erwin Rommel
Erwin Johannes Eugen Rommel (vzdevek Puščavska lisica), nemški feldmaršal, * 15. november 1891, Heidenheim, Nemčija, † 14. oktober 1944, Herrlingen, Nemčija.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Erwin Rommel
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Fašizem
Friedrich Hayek
Friedrich A. Hayek, rojen kor Friedrich August von Hayek (nem. ˈfʁiːdʁɪç ˈaʊ̯ɡʊst ˈhaɪ̯ɛk), avstrijsko-britanski ekonomist in politični filozof, * 8. maj 1899, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 23. marec 1992, Freiburg im Breisgau, Nemčija.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Friedrich Hayek
Friedrich Rainer
Friedrich Rainer, avstrijski pravnik, nacistični politik in vojni zločinec, * 28. julij 1903, Šentvid ob Glini, Avstro-Ogrska, † 19. julij 1947 ali november 1950, Jugoslavija.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Friedrich Rainer
Fritz Kolbe
Fritz Kolbe, psevdonim George Wood, nemški diplomat in kontraobveščevalec med drugo svetovno vojno, * 25. september 1900, Berlin (Nemčija), † 16. februar 1971 Bern (Švica).
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Fritz Kolbe
Gerhart Hauptmann
Gerhart Johann Robert Hauptmann, nemški pisatelj in dramatik, * 15. november, 1862, Ober Salzbrunn, Šlezija, Prusija (sedaj Szczawno Zdrój, Poljska), † 6. junij 1946, Jagniątków, Poljska.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Gerhart Hauptmann
Gotica
nemškem jeziku Gótica (tudi gótska pisáva ali gótska minúskula) je različica latinice nastala pod vplivom gotike.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Gotica
Gottfried Benn
Gottfried Benn, nemški zdravnik, pisatelj, pesnik, * 2. maj 1886, Mansfeld, † 7. julij 1956, Zahodni Berlin.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Gottfried Benn
Grad Moritzburg
Moritzburg je utrjen grad v Halleju (Nemčija).
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Grad Moritzburg
Grad Podsmreka
Valvasorjeva skica gradu iz leta 1679 Baročni vodnjak na dvorišču Grad Podsmreka je graščina iz 16.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Grad Podsmreka
Hannah Arendt
Hannah Arendt, ameriška politična teoretičarka in filozofinja nemško-judovskega izvora, * 14. oktober 1906, Linden, Hannover, Nemčija, † 4. december 1975, New York, ZDA.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Hannah Arendt
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Hannover
Hans Jonas
Hans Jonas, nemški filozof judovskega rodu,* 10. maj 1903, Mönchengladbach, Renska provinca, Nemško cesarstvo, † 5. februar 1993, New York, ZDA.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Hans Jonas
Hans Steinacher
Hans Steinacher (* 22. maj 1892 v Plajberku pri Beljaku na Koroškem; † 10. januar 1971 v Žitari vasi) je bil nemškonacionalni, nacistični in populistični koroški politik ter eden od voditeljev nemško-nacionalne strani v bojih za Koroško po 1. svetovni vojni.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Hans Steinacher
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Heidelberg
Heinrich Harrer
Heinrich Harrer, avstrijski alpinist, geograf in pisatelj, * 6. julij, 1912, Hüttenberg, † 7. januar 2006, Breže.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Heinrich Harrer
Heinrich Mann
Luiz Heinrich Mann, nemški pisatelj, * 27. marec 1871, Lübeck, † 11. marec 1950, Santa Monica, Kalifornija.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Heinrich Mann
Helmut Kohl
Helmut Josef Michael Kohl, nemški politik in državnik, * 3. april 1930, Ludwigshafen, Weimarska republika (zdaj Nemčija), † 16. junij 2017, Ludwigshafen.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Helmut Kohl
Hitlerjeva mladina
Zastava Hitlerjeve mladine Pripadniki Hitlerjeve mladine salutirajo na zborovanju v Berlinu (1. maj 1933) Hitlerjeva mladina je bila nemška nacistična mladinska organizacija, ki jo je leta 1926 ustanovila nemška nacistična stranka, da bi vzpostavila svoj učni sistem za mlade Nemce.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Hitlerjeva mladina
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Holokavst
Horst-Wessel-Lied
Horst-Wessel-Lied ali Wesslova pesem (Die Fahne hoch) je bila nacistična koračnica Sturmabteilunga (SA) in himna nacional socialistične stranke NSDAP v Nemčiji.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Horst-Wessel-Lied
Jörg Haider
Jörg Haider, avstrijski politik, * 26. januar 1950, Bad Goisern, Gornja Avstrija, Avstrija, † 11. oktober 2008, Kotmara vas pri Celovcu, Avstrija.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Jörg Haider
Ježica
Savska terasa ali ježa, po kateri je dobila Ježica ime Ježica je bila nekoč vas, danes pa je severno predmestje Ljubljane med Bežigradom in Črnučami.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Ježica
Joseph Goebbels
Paul Joseph Goebbels, nemški nacistični politik, * 29. oktober 1897, Rheydt, † 1. maj 1945, Berlin.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Joseph Goebbels
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Josif Stalin
Julius Wagner-Jauregg
Julius Wagner-Jauregg (do leta 1919 Julius Wagner Ritter von Jauregg), avstrijski zdravnik psihiater, nobelovec, * 7. marec 1857, Wels, Gornja Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, † 27. september 1940, Dunaj, Nemška Avstrija.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Julius Wagner-Jauregg
Kancler Avstrije
Kancler Avstrije ali zvezni kancler Republike Avstrije (nemško: Bundeskanzler der Republik Österreich) je vodja vlade Republike Avstrije.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Kancler Avstrije
Karl Brandt (zdravnik)
Karl Brandt, nemški general in vojaški zdravnik, * 8. januar 1904, † 2. junij 1948.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Karl Brandt (zdravnik)
Käthe Leichter
Marianne Katharina "Käthe" Leichter, avstrijska ekonomistka, borka za pravice žensk, novinarka in političarka, * 20. avgust 1895, Dunaj, † 17. marec 1942, Center za evtanazijo Bernburg.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Käthe Leichter
Koncentracijsko taborišče Buchenwald
Taboriščniki na zboru Buchenwald (dobesedni prevod 'bukov gozd') je bilo nacistično koncentracijsko taborišče, ustanovljeno julija 1937 na vzpetini v bližini mesta Weimar, Nemčija.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Koncentracijsko taborišče Buchenwald
Konrad Adenauer
Konrad Hermann Josef Adenauer, nemški odvetnik in politik, * 5. januar 1876, Köln, † 19. april 1967, Bad Honnef-Rhöndorf.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Konrad Adenauer
Konrad Lorenz
Konrad Lorenz (levo) in Nikolaas Tinbergen, 1978 Konrad Zacharias Lorenz,, avstrijski zoolog - etolog in ornitolog ter nobelovec, * 7. november 1903, Dunaj, Avstrija (takrat Avstro-Ogrska), † 27. februar 1989, Altenberg, Avstrija.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Konrad Lorenz
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Kraljevina Bavarska
Kraljevina Saška
Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Kraljevina Saška
Kulturbund
Kulturbund (Švabsko-nemška kulturna zveza ali) je bila krovna organizacija nemških manjšinskih otokov v Kraljevini SHS (od leta 1929 Kraljevina Jugoslavija) in kasneje ena ključnih pronacističnih petokolonaških formacij, ki se je zlasti po vzponu Hitlerja in nacionalsocializma na oblast močno nacificirala in radikalizirala.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Kulturbund
Kurt Schuschnigg
Kurt Alois Josef Johann Schuschnigg, med 1898–1919 uradno tudi plemeniti von Schuschnigg, avstrijski politik in kancler koroško-slovenskega porekla, * 14. december 1897, Riva del Garda, Avstro-Ogrska, † 18. november 1977, Mutters, Tirolska.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Kurt Schuschnigg
Kurt Student
Kurt Arthur Benno Student, nemški vojaški pilot, letalski as, general, * 12. maj 1890, Birkholz, Züllichau-Schwiebus, † 1. julij 1978, Lemgo, Lippe.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Kurt Student
Legenda o nožu v hrbet
Avstrijska razglednica iz leta 1919; na njej je karikatura Juda, ki zabada nož v hrbet nemškemu vojaku Legenda o nožu v hrbet je bilo stališče desničarskih krogov v Nemčiji po letu 1918, da nemška vojska ni izgubila prve svetovne vojne na bojišču, temveč so jo izdali domači civilisti, zlasti republikanci, ki so v t.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Legenda o nožu v hrbet
Leni Riefenstahl
Berta Helene Amalie »Leni« Riefenstahl, nemška igralka, režiserka in producentka, * 22. avgust 1902, Berlin, Nemčija, † 8. september 2003, Pöcking.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Leni Riefenstahl
Liebnova nagrada
Liebnova nagrada (oziroma nagrada Ignaza Liebna) je avstrijska nagrada, ki jo podeljujejo mladim znanstvenikom s področja molekularne biologije, kemije in fizike.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Liebnova nagrada
Magda Goebbels
Johanna Maria Magdalena »Magda« Goebbels, nemška političarka in propagandistka * 11. november 1901 Berlin, Nemško Cesarstvo, † 1. maj 1945 Berlin, Tretji rajh Magda Goebbels je bila žena propagandnega ministra nacistične Nemčije, Josepha Goebbelsa.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Magda Goebbels
Maria Stromberger
Maria Stromberger, avstrijska medicinska sestra, * 16. marec 1898, Motnica, Avstrija, † 18. maj 1957 Bregenz Med 2. svetovno vojno se je prostovoljno prijavila na delo v koncentracijskem taborišču Auschwitz.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Maria Stromberger
Martin Heidegger
Martin Heidegger, nemški filozof, * 26. september 1889, Meßkirch, Baden-Württemberg, Nemčija, † 26. maj 1976, Freiburg, Baden-Württemberg.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Martin Heidegger
Martin Walser
Martin Johannes Walser, nemški pisatelj, * 24. marec 1927, Wasserburg am Bodensee, Bavarska, Nemčija, † 28. julij 2023.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Martin Walser
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in München
Münchenski sporazum
Ciano pred podpisom sporazuma. Münchenski sporazum je bil dogovor med vojaškimi silami Evrope, podpisan v noči z 29.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Münchenski sporazum
Moj boj
Moj boj (nemško Mein Kampf) je pragmatična knjiga, ki jo leta 1923, med prestajanjem zaporne kazni v landesberški trdnjavi, napisal Adolf Hitler.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Moj boj
Nacionalna fašistična stranka
Grb in zastava stranke. Nacionalna fašitična stranka (italijansko: Partito Nazionale Fascista) je bila skrajno fašistična in protidemokratična stranka, ki je delovala v Italiji v času fašizma.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Nacionalna fašistična stranka
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Nacionalsocializem
Nacistični pozdrav
Hitlerjeve mladine pri nacističnem pozdravu leta 1933. Nacistični pozdrav, znan tudi kot Hitlerjev pozdrav, je bila kultura, ki se je uporabljala kot pozdrav v nacistični Nemčiji.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Nacistični pozdrav
Narodnoosvobodilni boj na Štajerskem
Narodnoosvobodilni boj na Štajerskem.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Narodnoosvobodilni boj na Štajerskem
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Nürnberg
Nemška okupacija Belgije v drugi svetovni vojni
Nemška parada, ki je potekala mimo kraljeve palače v Bruslju kmalu po invaziji, maj 1940 Nemška okupacija Belgije med drugo svetovno vojno se je začela 28.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Nemška okupacija Belgije v drugi svetovni vojni
Nemško-sovjetski gospodarski sporazum
Nemško-sovjetski gospodarski sporazum je bil sporazum med nacistično Nemčijo in boljševiško Sovjetsko zvezo, s katerim se je slednja obvezala Nemčiji dobavljati surovine v zameno za nemško vzpostavitev tovarn na ozemlju Sovjetske zveze s stroji in strojnimi orodji, dobavo ladij, vozil in drugih prevoznih sredstev v skupni vrednosti 120 milijonov reichsmark.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Nemško-sovjetski gospodarski sporazum
Noč dolgih nožev
Noč dolgih nožev (nemško) je ime za aretacijo in poboj pripadnikov SA v noči s 30.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Noč dolgih nožev
Novoletni koncert dunajskih filharmonikov
Novoletni koncert dunajskih filharmonikov je vsakoletni koncert klasične glasbe orkestra Dunajske filharmonije.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Novoletni koncert dunajskih filharmonikov
Odilo Globočnik
Odilo Lotario Globočnik, avstrijski inženir, policijski general, politik, vojni zločinec slovenskega rodu * 21. april 1904, Trst, Avstro-Ogrska † 31. maj 1945, Špatrjan (nemško Paternion), avstrijska Koroška.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Odilo Globočnik
Opredelitev
Država v državi (1980) je prvi del tetralogije Opredelitev Rudolfa Hribernika - Svaruna.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Opredelitev
Pivniški puč
Marijin trg v Münchnu med pivniškim pučem Pivniški puč (Hitler-Ludendorff-Putsch, Bürgerbräu-Putsch ali Marsch auf die Feldherrnhalle) je bil poskus državnega udara, ki ga je leta 1923 organiziral vodja Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) Adolf Hitler ob pomoči generala Ericha Ludendorffa in drugih voditeljev lige Kampfbund, da bi prevzel oblast v Münchnu na Bavarskem, kar bi jim predstavljalo odskočno desko za aktivnosti proti vladi Weimarske republike.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Pivniški puč
Poletne olimpijske igre 1936
Poletne olimpijske igre 1936 (uradno Igre XI. olimpijade) so potekale leta 1936 v Berlinu (Tretji rajh).
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Poletne olimpijske igre 1936
Posebno taborišče NKVD št. 2
Posebno taborišče NKVD št. 2 je bilo posebno taborišče NKVD, ki se je nahajalo na mestu nekdanjega nacističnega taborišča Buchenwald.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Posebno taborišče NKVD št. 2
Premirje 11. novembra 1918
Fotografija posneta po podpisu sporazuma, ki je končal prvo svetovno vojno. To se je zgodilo na vagonu Ferdinanda Focha v kraju Compiègne. Foch je drugi z desne, levo od njega pa je britanski predstavnik Sir Rosslyn Wemyss. Na desni je admiral George Hope. Premirje 11.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Premirje 11. novembra 1918
Prepoved nacističnih simbolov
svastiko. V nekaterih državah je uporaba zastave prepovedana. Uporaba zastav iz nacistične Nemčije (1933–1945) je trenutno v številnih državah predmet zakonskih omejitev.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Prepoved nacističnih simbolov
Propaganda v nacistični Nemčiji
Plakat propagande iz leta 1938. Propaganda, ki jo je uporabljala nemška nacistična stranka v letih pred in med vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji (1933–1945), je bila ključni instrument za pridobivanje in ohranjanje oblasti ter za izvajanje nacistične politike.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Propaganda v nacistični Nemčiji
Protokoli sionskih modrecev
Naslovna stran ameriške izdaje ''Protokolov'' iz leta 1934 (''Patriotic Publishing co, ''Chicago) Uokvirjeno besedilo opozarja, da je za »te dokumente v Sovjetski Rusiji zagrožena smrtna kazen.« Reprodukcija ruske izdaje Sergeja Nilusa iz leta 1905, objavljena v ''Praemonitus Praemunitus'' (1920).
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Protokoli sionskih modrecev
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Prusija
Pruski udar
Pruski udar se imenuje odstavitev pruske socialdemokratske vlade 20. julija 1932, ki jo je izpeljal zvezni kancler Franz von Papen s pooblastilom predsednika Nemčije Paula von Hindenburga.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Pruski udar
Religija v Tretjem rajhu
Ludwigom Müllerjem v Nemčiji v tridesetih letih. Popis maja 1939, šest let po nastopu nacističnega obdobja ter po priključitvi Avstrije in večinoma Češkoslovaške k Nemčiji, kaže, da je bilo 54 % prebivalstva protestantov, 40 % 3,5 % katoličanov in 1,5 % ateistov.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Religija v Tretjem rajhu
Rudolf Caracciola
Otto Wilhelm Rudolf Caracciola (splošno znan kot Rudolf Caracciola)Bolsinger and Becker (2002), str.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Rudolf Caracciola
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Schleswig-Holstein
Schutzstaffel
Zastava SS Schutzstaffel ((zaščitni vod; kratica SS) je bila paravojaška organizacija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP). Sprva je bil Schutzstaffel del Sturmabteilunga (SA), a je po noči dolgih nožev pridobil samostojnost znotraj stranke. Organizacijo je leta 1925 ustanovil Adolf Hitler za potrebe osebne straže.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Schutzstaffel
Seznam kanclerjev Zvezne republike Nemčije
Seznam kanclerjev Zvezne republike Nemčije navaja nosilce tega položaja od ustanovitve Nemškega rajha.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Seznam kanclerjev Zvezne republike Nemčije
Seznam literarnih detektivov
Seznam literarnih detektivov našteva literarne like detektivskih zgodb v literaturi, televizijskih serijah, radijskih igrah in filmih.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Seznam literarnih detektivov
Silvija Švedska
Kraljica Silvija Švedska (rojena Silvia Renate Sommerlath), 23. december 1943, Heidelberg, Nemčija.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Silvija Švedska
Sophie Scholl
Sophie Magdalena Scholl, nemška študentka, * 9. maj 1921, Forchtenberg, Weimarska republika, † 22. februar 1943, München, Tretji rajh.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Sophie Scholl
Sturmabteilung
Simbol SA (slovensko Jurišni oddelek; kratica SA) je bila paravojaška organizacija pod okriljem NSDAP.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Sturmabteilung
Sudeti (gorovje)
Sudeti (poljsko Sudety; nemško Sudeten; češko Krkonošsko-jesenická subprovincie), splošno znano kot Sudetsko gorovje, je geomorfološka podprovinca v srednji Evropi, ki si jo delijo Nemčija, Poljska in Češka.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Sudeti (gorovje)
Svastika
Svástika ali kljukasti križ (v sanskrtu svástika स्वस्तिक) je starodavni verski in okrasni simbol.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Svastika
Theo Morell
Theo Morell (polno ime Theodor Karl Ludwig Gilbert Morell), nemški zdravnik, * 22. julij 1886, Trais-Münzenberg, Hessen, † 26. maj 1948, Tegernsee, Rottach-Egern.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Theo Morell
Thomas Mann
Paul Thomas Mann, nemški pisatelj in akademik, nobelovec, * 6. junij 1875, Lübeck, Nemško cesarstvo, † 12. avgust 1955, Zürich, Švica.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Thomas Mann
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Tretji rajh
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Turingija
Univerza v Tübingenu
Stara avla Današnji sedež, Nova avla Stavba s predavalnicami ''Kupferbau'' (dobesedno ''Bakrena stavba'') Kompleks naravoslovnih fakultet ''Auf der Morgenstelle'' Inštitut za politične vede Ena izmed univerzitetnih klinik CRONA Univerza Eberharda Karla v Tübingenu šteje med najstarejše evropske univerze.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Univerza v Tübingenu
Veliki diktator
Veliki diktator je ameriški komično-dramski protinacistični film, premierno prikazan septembra 1940.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Veliki diktator
Verski pogledi Adolfa Hitlerja
Verska prepričanja Adolfa Hitlerja, nemškega diktatorja od leta 1933 do 1945, so bila predmet razprave. Njegovo mnenje o verskih zadevah se je sčasoma precej spreminjalo.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Verski pogledi Adolfa Hitlerja
Volkssturm
Pripadnik ''Volkssturma'' z orožjem (1944) Volkssturm (»Bliskoviti ljudje«, »Ljudski napad«, »Ljudska« ali »Državna milica«) je bila nacionalna milica, ki jo je v zadnjih mesecih druge svetovne vojne ustanovila nacistična Nemčija.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Volkssturm
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Vzhodna Prusija
Vzroki druge svetovne vojne
Poljska kampanja, pri čemer je Nemčija napadla Poljsko, velja za povod za izbruh druge svetovne vojne. Vzroke za izbruh druge svetovne vojne, ki je bila najsmrtonosnejši spopad v človeški zgodovini, so iskali zgodovinarji iz mnogih držav, ki so jih preučevali in jim namenili veliko pozornosti.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Vzroki druge svetovne vojne
Waffen-SS
Waffen-SS (W-SS) oziroma Oborožena SS se je razvila iz SS.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Waffen-SS
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Weimarska republika
Werner Forßmann
Werner Theodor Otto Forßmann (pogosto zapisano tudi kot Forssmann), nemški kardiolog in urolog, nobelovec, * 29. avgust 1904, Berlin, Nemško cesarstvo, † 1. junij 1979, Schopfheim, Zahodna Nemčija.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Werner Forßmann
Wernher von Braun
Wernher Magnus Maximillian Freiherr von Braun (*23. marec 1912, Wirsitz, † 16. junij 1977, Aleksandrija, ZDA) je bil nemški raketni inženir, pionir in vizionar astronavtike.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Wernher von Braun
Wilhelm Gustloff (ladja)
Wilhelm Gustloff v pristanišču. MV Wilhelm Gustloff je bila nemška potniška ladja, imenovana po vodji podružnice nacionalsocialistične stranke v Švici, Nemcu, Wilhelmu Gustloffu (1895-1936).
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Wilhelm Gustloff (ladja)
Zmagoslavje volje
Zmagoslavje volje (nemško Triumph des Willens) je dokumentarni propagandni film nemške filmske režiserke Leni Riefenstahl, ki dokumentira kongres nacistične stranke v Nürnbergu leta 1934.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in Zmagoslavje volje
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in 1919
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in 1920
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in 1921
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in 1923
1933
1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in 1933
24. februar
24.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in 24. februar
5. januar
5.
Poglej Nacionalsocialistična nemška delavska stranka in 5. januar
Prav tako znan kot NSDAP, Nacionalsocialistična delavska stranka, Nacistična stranka, Nemška delavska stranka.