Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Mérida, Španija

Index Mérida, Španija

Mérida je glavno mesto avtonomne skupnosti Estremadura v zahodni osrednji Španiji.

33 odnosi: Agila I., Alcazaba, Málaga, Alcazaba, Mérida, Španija, Bitka za Mérido, Cerera (mitologija), Dirka po Španiji 1950, Dirka po Španiji 1981, Dirka po Španiji 1990, Dirka po Španiji 1991, Ekstremadura, Emerita Augusta, Gajserik, Hispanija, Kastilja (zgodovinska regija), Kastilja in Leon, Luzitanija, Most Alcantara, Toledo, Organizacija mest svetovne dediščine, Pont du Gard, Prednja skena, Puente Romano (Mérida), Rekared I., Rimski most, Ruta de la Plata, Samostan sv. Marka, Leon, Seznam mest v Španiji, Tourski amfiteater, Turizem v Španiji, VII. legija Gemina, Vizigotsko kraljestvo, 1230, 25 pr. n. št..

Agila I.

Agila I. (gotsko Agila) je bil od leta 549 do 554 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † marec 554, Mérida, Vizigotsko kraljestvo.

Novo!!: Mérida, Španija in Agila I. · Poglej več »

Alcazaba, Málaga

Alcazaba je palačna trdnjava v Málagi, Španija.

Novo!!: Mérida, Španija in Alcazaba, Málaga · Poglej več »

Alcazaba, Mérida

Alcazaba v Méridi, Španija (špansko Alcazaba de Mérida), je arabska trdnjava iz 9.

Novo!!: Mérida, Španija in Alcazaba, Mérida · Poglej več »

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Novo!!: Mérida, Španija in Španija · Poglej več »

Bitka za Mérido

Bitka za Mérido je bila bitka španske državljanske vojne, ko je hotela republikanska milica dvakrat zadržati prodiranje Vojske Afrike blizu mesta Mérida.

Novo!!: Mérida, Španija in Bitka za Mérido · Poglej več »

Cerera (mitologija)

V stari rimski religiji je bila Cerera (latinsko Cerēs) boginja kmetijstva, žitnih pridelkov, rodovitnosti in materinskih odnosov.Room, Adrian, Who's Who in Classical Mythology, p. 89-90. NTC Publishing 1990.. Prvotno je bila osrednje božanstvo v tako imenovanem plebejski ali aventinski triadi v Rimu, nato pa je bila par s hčerko Prozerpino v tem, kar so Rimljani označili za grški obred Cerere. Njen sedemdnevni aprilski festival Cerealia je vključeval priljubljene Ludi Ceriales (Cererine igre). Čaščena je bila tudi v majski lustraciji polj na festivalu Ambarvalia, v času žetve ter med rimskimi porokami in pogrebi. Cerera je edina od številnih rimskih kmetijskih božanstev, ki je uvrščena med Dii Consentes, rimski ekvivalent dvanajstim olimpskim bogovom grške mitologije. Rimljani so jo videli kot vzporednico grške boginje DemetreLarousse Desk Reference Encyclopedia, The Book People, Haydock, 1995, p. 215., katere mitologija je bila za Cerero v rimski umetnosti in literaturi znova interpretirana.

Novo!!: Mérida, Španija in Cerera (mitologija) · Poglej več »

Dirka po Španiji 1950

Dirka po Španiji 1950 je 9.

Novo!!: Mérida, Španija in Dirka po Španiji 1950 · Poglej več »

Dirka po Španiji 1981

Dirka po Španiji 1981 je 36.

Novo!!: Mérida, Španija in Dirka po Španiji 1981 · Poglej več »

Dirka po Španiji 1990

Dirka po Španiji 1990 je 45.

Novo!!: Mérida, Španija in Dirka po Španiji 1990 · Poglej več »

Dirka po Španiji 1991

Dirka po Španiji 1991 je 46.

Novo!!: Mérida, Španija in Dirka po Španiji 1991 · Poglej več »

Ekstremadura

Ekstremadura (ekstremadursko in falsko Extremaúra) je avtonomna skupnost v zahodni Španiji s provincama Cáceres in Badajoz in glavnim mestom Mérida. Na zahodu meji na Portugalsko, na severu na Kastiljo in León (provinci Salamanca in Ávila), na jugu na Andaluzijo (province Huelva, Sevilla in Córdoba) in na vzhodu na Kastiljo-La Mancho (provinci Toledo in Ciudad Real). Uradni jezik v pokrajini je španščina. Vlada Extremadure se imenuje Junta de Extremadura. Ekstremadura je pomembno področje za prosto živeče živali, še posebej velik naravni rezervat v okrožju Monfragüe, ki je bil leta 2007 preimenovan v narodni park (Parque nacional de Monfragüe), in naravni park ob reki Tajo (Terreno Natural Río Tajo Internacional).

Novo!!: Mérida, Španija in Ekstremadura · Poglej več »

Emerita Augusta

Mreža rimskih cest v Hispaniji Emerita Augusta ali Augusta Emerita je bila rimska kolonija, ustanovljena leta 25 pr. n. št. na mestu sedanje Méride, Španija.

Novo!!: Mérida, Španija in Emerita Augusta · Poglej več »

Gajserik

Gajserik (– 25. januar 477), znan tudi kot Geiserik ali Genserik (rekonstruirano Vandalsko) je bil kralj Vandalov in Alanov (428–477), vladal je kraljestvu, ki ga je ustanovil, in je bil eden ključnih akterjev v težavah, s katerimi se je soočalo Zahodno rimsko cesarstvo v 5.

Novo!!: Mérida, Španija in Gajserik · Poglej več »

Hispanija

Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.

Novo!!: Mérida, Španija in Hispanija · Poglej več »

Kastilja (zgodovinska regija)

Stara in nova Kastilja (rdeča) in sosednja območja (šrafirana): Pokrajine Stare Kastilje: Burgos, Palencia, Valladolid, Ávila, Soria in Segovia; Pokrajine Nove Kastilje: Madrid, Guadalajara, Toledo, Cuenca in Ciudad Real Šrafirana območja: Kantabrija, La Rioja, León, Zamora, Salamanca in Albacete Kastilja (špansko Castilla’) je pokrajina na osrednji planoti Španije, katere ime sega v srednjeveško kraljestvo z istim imenom.

Novo!!: Mérida, Španija in Kastilja (zgodovinska regija) · Poglej več »

Kastilja in Leon

Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora. Po površini je največja avtonomna skupnost v Španiji, ki pokriva 94,222 km². Je pa redko poseljena, z gostoto naseljenosti pod 30 / km². Čeprav glavno mesto ni izrecno razglašeno, so sedeži izvršne in zakonodajne oblasti v Valladolidu določeni z zakonom (tudi najbolj naseljena občina) in za vse namene to mesto dejansko služi kot glavno mesto skupnosti. Kastilja in León je skupnost brez izhoda na morje, meji na Portugalsko, pa tudi na španske avtonomne skupnosti Galicijo, Asturijo, Kantabrijo, Baskijo, La Riojo, Aragonijo, Kastiljo–La Mančo, skupnost Madrid in Extremadura. Obsega predvsem severno polovico notranje planote in je obdana z gorskimi pregradami (Picos de Europa na severu, Sistema central (Kastiljsko gorovje) na jugu in Sistema Ibérico (Ibersko gorovje) na vzhodu), odmaka pa jo reka Duero (Douro), ki teče proti zahodu proti Atlantskemu oceanu. Avtonomna skupnost vsebuje osem krajev svetovne dediščine. Unesco priznava Cortes de León de 1188 kot zibelko svetovnega parlamentarizma.

Novo!!: Mérida, Španija in Kastilja in Leon · Poglej več »

Luzitanija

Luzitanija (latinsko ali, portugalsko Lusitânia, špansko Lusitania), rimska provinca, ustanovljena leta 27 pr.

Novo!!: Mérida, Španija in Luzitanija · Poglej več »

Most Alcantara, Toledo

Most Puente de Alcántara je ločni most v Toledu in premošča reko Tajo.

Novo!!: Mérida, Španija in Most Alcantara, Toledo · Poglej več »

Organizacija mest svetovne dediščine

Organizacija mest svetovne dediščine (Organization of World Heritage Cities - OWHC) je mednarodna neprofitna, nevladna organizacija 250 mest, v katerih so mesta s seznama Unescove svetovne dediščine.

Novo!!: Mérida, Španija in Organizacija mest svetovne dediščine · Poglej več »

Pont du Gard

Pont du Gard je starodavni rimski akvadukt, ki prečka reko Gardon v južni Franciji. Nahaja se v bližini mesta Vers-Pont-du-Gard, most je del Nîmes akvadukta, 50 kilometrov dolgega sistema, zgrajenega v prvem stoletju našega štetja za prevoz vode od izvira v kraju Uzès do rimske kolonije Nemausus (Nîmes). Zaradi neravnega terena med dvema točkama, je večinoma podzemnemu vodovodu sledila dolga, zavita pot, ki se imenuje po mostu čez sotesko reke Gardon. Pont du Gard je najvišji od vseh rimskih akvaduktov in skupaj z akvaduktom Segovia, eden izmed najbolje ohranjenih. Na seznam Unescove svetovne dediščine je bil dodan v letu 1985 zaradi svojega zgodovinskega pomena. Most ima tri nivoje lokov in stoji 48,8 m visoko. Celoten vodovod se na celotni dolžini spusti po višini le 17 m, medtem ko se je most spusti za samo 2,5 cm - naklonu samo 1 na 3000 - kar kaže na veliko natančnost, ki so jo bili rimski inženirji sposobni doseči samo z uporabo enostavne tehnologije. Vodovod je po ocenah zmogel prevesti 200.000 m3 vode na dan za vodnjake, kopališča in domove državljanov Nîmesa. Uporabljali so ga verjetno do 6. stoletja, nekateri odseki celo precej dlje, a je zaradi pomanjkanja vzdrževanja po 4. stoletju postal vse bolj zamašen z mineralnimi surovinami in odpadki, ki so sčasoma zamašili dotok vode. Po propadu rimskega imperija in neuporabe vodovoda, je Pont du Gard ostal večinoma nespremenjen, zaradi pomembne sekundarne funkcije, kot cestnega mostu. Stoletja so bili lokalni gospodarji in škofje odgovorni za njegovo vzdrževanje, v zameno za pravico do pobiranja cestnine za potnike, ki so ga uporabljali za prečkanje reke, čeprav so nekatere njegove kamne izropali. Velika škoda je bila povzročena na njem v 17. stoletju. Več pozornosti je pritegnil v 18. stoletju, ko je postal pomembna turistična destinacija. Med 18. in 21. stoletjem je doživel več prenov, ki so jih naročile lokalne oblasti in francoska država, ki so dosegle vrhunec leta 2000 z odprtjem novega centra za obiskovalce in odstranitvijo prometa in zgradb iz mostu in neposredne okolice. Danes je ena izmed najbolj priljubljenih francoskih turističnih znamenitosti, nanj so pozorni tudi književniki in umetniki.

Novo!!: Mérida, Španija in Pont du Gard · Poglej več »

Prednja skena

Prednja skena (scaenae frons) je bila razkošno stalno okrašeno arhitekturno ozadje (kulisa) rimske gledališke scene.

Novo!!: Mérida, Španija in Prednja skena · Poglej več »

Puente Romano (Mérida)

Rimski most ali Puente Romano v španščini je rimski most čez reko Guadiana v Méridi v Španiji.

Novo!!: Mérida, Španija in Puente Romano (Mérida) · Poglej več »

Rekared I.

Rekared I. (gotsko Reikareds, latinsko) je bil vizigotski kralj Hispanije in Septimanije, ki je vladal od leta 586 do 601, * okoli 559, Sevilja, Hispanija, † december 601, Toledo, Hispanija.

Novo!!: Mérida, Španija in Rekared I. · Poglej več »

Rimski most

Rimski mostovi, so mostovi, ki so jih zgradili stari Rimljani in so bile prve velike in trajne mostne konstrukcije.

Novo!!: Mérida, Španija in Rimski most · Poglej več »

Ruta de la Plata

Tabula Peutingeriana (izsek iz ''Hispania'', najbolj zahodni del) Ruta de la Plata je zgodovinska cestna povezava med Seviljo in Astorgo na berskem polotoku.

Novo!!: Mérida, Španija in Ruta de la Plata · Poglej več »

Samostan sv. Marka, Leon

Samostan svetega Marka (špansko Convento de San Marcos) je bil samostan v Leónu v Španiji, danes delujoč luksuzni hotel parador.

Novo!!: Mérida, Španija in Samostan sv. Marka, Leon · Poglej več »

Seznam mest v Španiji

Albacete Almería Ávila, trg Santa Teresa de Ávila A Coruña Seznam mest v Španiji Mesta so urejena po abecednem redu po imenih v španščini ali lokalnem jeziku.

Novo!!: Mérida, Španija in Seznam mest v Španiji · Poglej več »

Tourski amfiteater

Amfiteater v Toursu (znan tudi kot amfiteater Caesarodunum) je rimski amfiteater v zgodovinskem središču mesta Tours v Franciji, takoj za znano Toursko stolnico. Zgrajen je bil v 1. stoletju, ko se je mesto imenovalo Caesarodunum. Zgrajen je bil na vrhu majhnega hriba na obrobju starodavnega mestnega območja, zaradi česar je bil varen pred poplavami, primeren za množice in obiskovalce ter na daljavo prikazoval moč mesta. Struktura je bila ogromna, eliptična zgradba približno 122 krat 94 metrov. Po zasnovi ga uvrščamo med »primitivne« amfiteatre. Za razliko od znamenitega Koloseja, ki je bil večinoma zidan in zgrajen nad zemljo, je bil amfiteater v Toursu narejen večinoma iz zemlje in ustvarjen s premikanjem zemlje in kamnin v skledasto obliko. Gledalci so verjetno sedeli neposredno na travnatih pobočjih, medtem ko so zidake uporabljali predvsem za vomitorium in podporne zidove. Ko so ga v 2. stoletju razširili (na 156 m × 134 m), je postal ena največjih zgradb (med prvimi desetimi) v Rimskem cesarstvu. Ni jasno, zakaj je bil amfiteater razširjen glede na število prebivalcev in počasno rast mesta v tistem času. Približno stoletje kasneje je bil ta razširjeni amfiteater preoblikovan v trdnjavo z dodatkom obzidja v slogu nasipa, značilnega v času zatona Rimskega cesarstva. V srednjem veku je postopoma propadal in na njem so zgradili kanonične hiše, ki so ga postopoma zakrile. Vomitorium so na neki točki spremenili v kleti. Amfiteater je bil nato popolnoma pozabljen vse do 19. stoletja, ko so ga ponovno odkrili (1855). Dokazi, kot so razporeditev ulic in žareče parcele okrožja, so opozorili na njegov obstoj. Z raziskavami in analizami terena v 1960-ih so bili zbrani dodatni podatki o kleteh hiš, ki so bile prej zgrajene na stenah amfiteatra. V zadnjem desetletju so potekale bolj poglobljene študije topografije in arhitekture, ki spreminjajo teorije in mnenja o tem spomeniku. Ostanki amfiteatra niso neposredno zaščiteni kot zgodovinska mesta; nekatere hiše, zgrajene na njem, pa so registrirane kot zgodovinski spomeniki. Ruševine amfiteatra so pomembne, saj so med najstarejšimi znanimi ruševinami v mestu in ponujajo namige o zgodnji zgodovini in razvoju območja.

Novo!!: Mérida, Španija in Tourski amfiteater · Poglej več »

Turizem v Španiji

Španija je turistična država, kamor odhaja na milijone tujih turistov, ki jih zanimajo plaže, bogata umetniška dediščina in različnost gastronomske ponudbe, poleg vsega tega pa je ena izmed tistih na svetu, ki imajo najbolj obilno kulturno dediščino.

Novo!!: Mérida, Španija in Turizem v Španiji · Poglej več »

VII. legija Gemina

Tarakonski Hispaniji, kjer je ostala do 4. stoletja VII.

Novo!!: Mérida, Španija in VII. legija Gemina · Poglej več »

Vizigotsko kraljestvo

Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.

Novo!!: Mérida, Španija in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »

1230

1230 (MCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Mérida, Španija in 1230 · Poglej več »

25 pr. n. št.

25 pr.

Novo!!: Mérida, Španija in 25 pr. n. št. · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »