Hitreje kot brskalnik!
79 odnosi: Adhan, Alanya, Ankara, Antalya, Arabska abeceda, Atatürkov muzej, Solun, Şanlıurfa, Aziz Sancar, İsmet Inönü, İzmir (provinca), Ženske v Albaniji, Bitka pri Cušimi, Bitka za Galipoli, Bitola, Bizantinsko cesarstvo, Bodrumski grad, Bursa, Carigrad, Dardanele, Denizli, Diktator, Etnografski muzej, Ankara, Grško-turška vojna, Grki, Habib Bourguiba, Hagija Sofija, Hagija Sofija, İznik, Hatay (provinca), Italijanski imperij, Italijansko-turška vojna, Jusuf Akčura, Kalif, Kara Mustafa Paša, Kayseri, Kemalizem, Liverpool F.C., Lozanski sporazum, Muzej anatolskih civilizacij, Ankara, Muzej miniaturnih knjig v Bakuju, Namık Kemal, Osmanščina, Osmanski kalifat, Osmansko cesarstvo, Palača Dolmabahçe, Predsednik Turčije, Predsednik vlade Turčije, Prva svetovna vojna, Red Medžidije, Sabiha Gökçen, Samosata, ..., Samsun (provinca), Sefardski Judje, Selimova mošeja, Odrin, Sevreška mirovna pogodba, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Seznam turških generalov, Seznam turških politikov, Seznam zgodovinskih vsebin, Smirna, Solun, Tanzimat, Transhumanca, Turčija, Turščina, Vojna na Bližnjem vzhodu, Zgodovina Armenije, 10. november, 12. marec, 13. avgust, 1881, 19. maj, 1920, 1922, 1923, 1938, 23. april, 26. avgust, 3. marec, 8. tisočletje pr. n. št.. Razširi indeks (29 več) »
Adhan
Adhan (arabsko أَذَان, lahko prečrkovano tudi v athan ali azan) je islamski klic k obvezni molitvi (fardu).
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Adhan · Poglej več »
Alanya
Alanya, nekdanja Alaiye, je sredozemsko letoviško mesto v turški provinci Antalya na južni obali Anatolije.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Alanya · Poglej več »
Ankara
Ankara je glavno mesto Turčije.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Ankara · Poglej več »
Antalya
Antalya je mesto v Turčiji in upravno središče province z istim imenom. Leži na jugozahodni obali Anatolije južno od gorovja Taurus ob istoimenskem Antalijskem zalivu. Z več kot milijon prebivalci je osmo največje mesto v Turčiji in največje turško mesto ob sredozemski obali. Mesto ima dolgo zgodovino. Razširilo in razcvetelo se je v rimskem obdobju, v katerem je dobilo več spomenikov, med njimi Hadrijanova vrata (leta 130). Večkrat je zamenjalo svoje oblastnike. Za Rimljani so prišli Bizantinci, za njimi leta 1207 Seldžuki in za njimi leta 1391 Osmanski Turki, ki so prinesli pet sto let relativnega miru in stabilnosti. Mesto je po prvi svetovni vojni prišlo pod suverenost Kraljevine Italije, vendar ga je kmalu zatem v vojni za neodvisnost osvojila Turčija. Antalya je največje turistično središče na turški rivieri. Leta 2014 jo je obiskalo rekordnih 12,5 milijona turistov. Leta 2015 je v Antalyi potekalo srečanje na vrhu G-20.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Antalya · Poglej več »
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Arabska abeceda · Poglej več »
Atatürkov muzej, Solun
Atatürkov muzej (Μουσείο Ατατούρκ, Mousío Atatúrk, Atatürk Evi Müzesi, Atatürkov hišni muzej) je zgodovinski hišni muzej v Solunu, Osrednja Makedonija, Grčija.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Atatürkov muzej, Solun · Poglej več »
Şanlıurfa
Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Şanlıurfa · Poglej več »
Aziz Sancar
Aziz Sancar, turško-ameriški zdravnik in biokemik, nobelovec, * 8. september 1946, Savur, Turčija.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Aziz Sancar · Poglej več »
İsmet Inönü
Mustafa İsmet İnönü, turški general in politik, * 1884, † 1973.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in İsmet Inönü · Poglej več »
İzmir (provinca)
Provinca İzmir je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in İzmir (provinca) · Poglej več »
Ženske v Albaniji
Ženske v Albaniji so ženske, ki živijo v Albaniji ali so iz Albanije.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Ženske v Albaniji · Poglej več »
Bitka pri Cušimi
Bitka pri Cušimi (Cusimaoki-Kaisen,, Cusimskoje sraženije), tudi bitka v prelivu Cušima in pomorska bitka v Japonskem morju (Nihonkai-Kaisen), je bila velika pomorska bitka med Ruskim imperijem in Japonsko med rusko-japonsko vojno.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Bitka pri Cušimi · Poglej več »
Bitka za Galipoli
Bitka za Galipoli je neuspela pomorska in kopenska vojaška operacija zavezniških sil med prvo svetovno vojno, da bi se prebili skozi Dardanele.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Bitka za Galipoli · Poglej več »
Bitola
Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m. Mesto leži na stičišču jadranske, egejske in južno-srednjeevropske regije.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Bitola · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bodrumski grad
Bodrumski grad (turško Bodrum Kalesi) je v jugozahodni Turčiji v pristaniškem mestu Bodrum.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Bodrumski grad · Poglej več »
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi. Od leta 2019 je metropolitanska provinca imela 3.056.120 prebivalcev, od katerih jih je 2.161.990 živelo v treh mestnih mestnih okrožjih (Osmangazi, Yildirim in Nilufer) ter Gursu in Kestel. Bursa je bila med letoma 1335 in 1363 prva večja in druga glavna prestolnica osmanske države. Mesto se je v osmanskem obdobju imenovalo Hüdavendigar (خداوندگار, kar pomeni "božji dar" v osmanski turščini, ime perzijskega izvora), medtem ko novejši vzdevek je Yeşil Bursa ("Zelena Bursa") glede na parke in vrtove, ki so po mestu, pa tudi na prostrane, raznolike gozdove v okolici. Gora Uludağ, ki je bila v klasični antiki znana kot mizijski Olimp ali drugače bitinski Olimp, se dviga nad mestom in ima znano smučišče. Bursa ima precej urejeno urbano rast in meji na rodovitno nižino. Mavzoleji zgodnjih osmanskih sultanov so v Bursi, glavne znamenitosti mesta pa so številne stavbe, zgrajene v osmanskem obdobju. Bursa ima tudi termalne kopeli, stare osmanske dvorce, palače in več muzejev. Karagöz in Hacivat iz igre senc temeljita na zgodovinskih osebnostih, ki sta živeli in umrli v Bursi v 14. stoletju.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Bursa · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Carigrad · Poglej več »
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Dardanele · Poglej več »
Denizli
Denizli je industrijsko mesto v jugozahodni Anatolji, Turčija.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Denizli · Poglej več »
Diktator
Kim il-sung (Severna Koreja) Iraka. Diktátor je vladar države, ki odloča o vseh državnih zadevah.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Diktator · Poglej več »
Etnografski muzej, Ankara
Etnološki muzej v Ankari (turško Ankara Etnografya Müzesi) je posvečen kulturi turških civilizacij.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Etnografski muzej, Ankara · Poglej več »
Grško-turška vojna
Grško-turška vojna v Mali Aziji je bila osrednji spopad v turški vojni za neodvisnost in je trajala med letoma 1919 in 1922.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Grško-turška vojna · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Grki · Poglej več »
Habib Bourguiba
Habib Ben Ali Bourguiba (arabsko حبيب بورقيبة), tunizijski politik in prvi predsednik; * 3. avgust 1903, Monastir, Tunizija, † 6. april 2000, Monastir, Tunizija.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Habib Bourguiba · Poglej več »
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Hagija Sofija · Poglej več »
Hagija Sofija, İznik
Hagija Sofija (dobesedno 'sveta modrost') v İzniku (Nicea) v provinci Bursa v Turčiji je bila zgrajena kot bazilikalna cerkev iz bizantinskega obdobja.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Hagija Sofija, İznik · Poglej več »
Hatay (provinca)
Hatay je provinca v južni Turčiji, ki na severu meji na preostanek Turčije, na zahodu na Sredozemsko morje, na jugu in vzhodu pa na Sirijo.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Hatay (provinca) · Poglej več »
Italijanski imperij
Italijanski imperij je bil uradno razglašen maja 1936 s totalno aneksijo Abesinije (današnje Etiopije) in s prevzemom naslova cesar Etiopije s strani italijanskega kralja.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Italijanski imperij · Poglej več »
Italijansko-turška vojna
Italijansko-turška vojna (tudi Libijska vojna in Vojna v Tripolitaniji) je bil 386-dnevni vojaški spopad med Italijo in Osmanskim cesarstvom med septembrom 1911 in oktobrom 1912.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Italijansko-turška vojna · Poglej več »
Jusuf Akčura
Jusuf Akčura (Йосыф Акчура), turški politik, pisatelj in ideolog tatarskih korenin, * 2. december 1876, Simbirsk, Ruski imperij, † 11. marec 1935, Carigrad, Turčija Akčura se je v zgodnjem republikanskem obdobju razvil v prominentnega ideologa in zagovornika panturcizma.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Jusuf Akčura · Poglej več »
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Kalif · Poglej več »
Kara Mustafa Paša
Merzifonlu Kara Mustafa Paša je bil vrhovni poveljnik vojske Osmanskega cesarstva in veliki vezir v obdobju zadnjih poskusov širitve Osmanskega cesarstva v Srednjo in Vzhodno Evropo, * 1634 ali 1635, Merzifon, Osmansko cesarstvo, † 25. december 1683, Beograd, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Kara Mustafa Paša · Poglej več »
Kayseri
Kayseri (osmansko turško: قیصریه, turško: Kayseri grško: Καισάρεια/Kaisareia), antična Mazaka ali Mazarca, Eusebia, Caesarea Cappadociae, kasneje Kaisariyah, veliko industrijsko mesto v vzodni Anatoliji, Turčija, središče province Kayseri.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Kayseri · Poglej več »
Kemalizem
Kemalizem je bilo turško politično gibanje, ki je nastalo po prvi svetovni vojni in se je opiralo na turškega politika in predsednika države Mustafo Kemala Atatürka.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Kemalizem · Poglej več »
Liverpool F.C.
Super pokal Liverpool Football Club je profesionalni angleški nogometni klub iz Liverpoola, Merseyside, Anglija.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Liverpool F.C. · Poglej več »
Lozanski sporazum
Lozanski sporazum je bil mirovni sporazum, podpisan 24.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Lozanski sporazum · Poglej več »
Muzej anatolskih civilizacij, Ankara
Muzej anatolskih civilizacij (turško Anadolu Medeniyetleri Müzesi) je na južni strani ankarskega gradu v mestni četrti Atpazarı, Ankara, Turčija.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Muzej anatolskih civilizacij, Ankara · Poglej več »
Muzej miniaturnih knjig v Bakuju
Muzej miniaturnih knjig v Bakuju je edini muzej miniaturnih knjig na svetu.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Muzej miniaturnih knjig v Bakuju · Poglej več »
Namık Kemal
Namık Kemal (21. december 1840 – 2. december 1888) je bil osmanski demokrat, pisatelj, intelektualec, reformator, novinar, dramatik in politični aktivist, ki je vplival na oblikovanje tajne družbe Mladi Osmani in njihove boj za vladno reformo v Osmanskem cesarstvu v poznem obdobju tanzimata, ki je pripeljal do prve ustavne dobe v cesarstvu leta 1876.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Namık Kemal · Poglej več »
Osmanščina
Osmanščina (tudi otomanščina, osmanska turščina) je bila različica turškega jezika, ki se je uporabljala kot administrativni in knjižni jezik v Osmanskem cesarstvu.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Osmanščina · Poglej več »
Osmanski kalifat
Osmanski kalifat ali Kalifat Osmanskega cesarstva je bila trditev sultanov turške Osmanske dinastije v poznem srednjem in zgodnjem novem veku, da so kalifi islama. V obdobju osmanske ekspanzije so Selimu I. po osvojitvi mameluškega Egipta leta 1517 podelili naslov »branilec svetih mest Meke in Medine«, kar je okrepilo osmanske zahteve po kalifatu v islamskem svetu. Osmanski kalifat je propadel zaradi postopne erozije moči Osmanskega cesarstva v odnosu do Zahodne Evrope in konca osmanske države kot posledice delitve Osmanskega cesarstva po mandatu Društva narodov. Abdulmedžid II., zadnji osmanski kalif, je svoj kalifski položaj zasedal še nekaj let po delitvi cesarstva s posvetnimi reformami Mustafe Kemala Atatürka in kasnejšim izgonom cesarske družine Osmanoğlu iz Turčije. Položaj kalifa je bil dokončno ukinjen leta 1924. Mustafa Kemal je položaj kalifa ponudil Ahmedu Šarifu as-Senusiju pod pogojem, da prebiva zunaj Turčije. Senussi je ponudbo zavrnil in potrdil svojo podporo Abdulmedžidu II.Özoğlu 2011, str. 5. Z ustanovitvijo bektaških in mevlevskih redov so zacveteli heterodoksni, sinkretični in mistični pristopi k islamu, kot je sufizem.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Osmanski kalifat · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Palača Dolmabahçe
Palača Dolmabahçe (turško Dolmabahçe Sarayı, IPA), v okrožju Beşiktaş v Carigradu v Turčiji, na evropski obali Bosporja, je služila kot glavno upravno središče Osmanskega cesarstva in od 1856 do 1887 in 1909 do 1922 (v vmesnem obdobju je bila uporabljena palača Yıldız).
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Palača Dolmabahçe · Poglej več »
Predsednik Turčije
Predsednik Republike Turčije je državni poglavar in po ustavnem referendumu leta 2017 tudi vodja vlade Republike Turčije.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Predsednik Turčije · Poglej več »
Predsednik vlade Turčije
Predsednik vlade Turčije (turško: Türkiye Cumhuriyeti Başbakanı) je bil položaj vodje turške vlade med letoma 1920 in 2018.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Predsednik vlade Turčije · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Red Medžidije
Red Medžidije (translit) je bil vojaški in civilni red Osmanskega cesarstva, ki ga je leta 1851 ustanovil sultan Abdulmedžid I.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Red Medžidije · Poglej več »
Sabiha Gökçen
Sabiha Gökçen, turška pilotka, * 22. marec 1913, Bursa, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija), † 22. marec 2001, Ankara.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Sabiha Gökçen · Poglej več »
Samosata
Samosata je zgodovinsko mesto, v bližini današnjega mesta Samsat v Turčiji, ki je država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Samosata · Poglej več »
Samsun (provinca)
Provinca Samsun je provinca, ki se nahaja v severni Turčiji ob Črnem morju.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Samsun (provinca) · Poglej več »
Sefardski Judje
Sefardski Judje ali Sefardi (iz hebrejščine ספרדים, «Judje iz Španije»), so Judje, ki so živeli v Španiji do leta 1492 ter vsi njihovi potomci, ki živijo na Iberskem polotoku ali drugih koncih sveta, vendar ostajajo povezani s špansko kulturo.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Sefardski Judje · Poglej več »
Selimova mošeja, Odrin
Selimova mošeja (turško Selimiye Camii) je osmanska cesarska mošeja v mestu Odrinu (prej Adrianople) v Turčiji.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Selimova mošeja, Odrin · Poglej več »
Sevreška mirovna pogodba
Sevreška mirovna pogodba je mednarodna pogodba, ki so jo dne 10. avgusta 1920 v francoskem mestu Sèvres podpisale premagana Osmanska država na eni in predstavniki antante na drugi strani.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Sevreška mirovna pogodba · Poglej več »
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva · Poglej več »
Seznam turških generalov
Seznam turških generalov.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Seznam turških generalov · Poglej več »
Seznam turških politikov
Seznam turških politikov.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Seznam turških politikov · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Smirna
Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Smirna · Poglej več »
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Solun · Poglej več »
Tanzimat
Tanzimat Fermanı Tanzimat je izraz, ki se nanaša na reorganizacijo Osmanskega cesarstva, ki se je začela leta 1839 in končala s Prvim ustavnim obdobjem leta 1876.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Tanzimat · Poglej več »
Transhumanca
Transhumanca ali preseljevanje živine je vrsta pašništva ali nomadstva, sezonsko premikanje živine med stalnimi poletnimi in zimskimi pašniki.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Transhumanca · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Turčija · Poglej več »
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Turščina · Poglej več »
Vojna na Bližnjem vzhodu
Vojna na Bližnjem vzhodu zajema spopade, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Vojna na Bližnjem vzhodu · Poglej več »
Zgodovina Armenije
Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in Zgodovina Armenije · Poglej več »
10. november
10.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in 10. november · Poglej več »
12. marec
12.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in 12. marec · Poglej več »
13. avgust
13.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in 13. avgust · Poglej več »
1881
1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in 1881 · Poglej več »
19. maj
19.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in 19. maj · Poglej več »
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in 1920 · Poglej več »
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in 1922 · Poglej več »
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in 1923 · Poglej več »
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in 1938 · Poglej več »
23. april
23.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in 23. april · Poglej več »
26. avgust
26.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in 26. avgust · Poglej več »
3. marec
3.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in 3. marec · Poglej več »
8. tisočletje pr. n. št.
* Poljedelstvo se je razširilo po Anatoliji in Rodovitnem polmesecu.
Novo!!: Mustafa Kemal Atatürk in 8. tisočletje pr. n. št. · Poglej več »
Preusmerja sem:
Ataturk, Atatürk, Kemal Ataturk, Kemal Atatürk.
