Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Monošter

Index Monošter

Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je mesto z 8881 prebivalci (2010) ob sotočju rek Rabe in Lapinč na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo 23 kilometrov vzhodno od Fürstenfelda in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 95 odnosi: Ajda, Akoš Dončec, Alojz Dravec, Alojz Gašpar, Andovci, Avgust Pavel, Šalamenci, Štefan Žemlič, Štefan Pinter, Števanovci, Železna županija, Župnija Sv. Jurij v Prekmurju, Béla III., Benediktinci, Bitka pri Monoštru (1664), Bitka pri Rakičanu, Borovo gostüvanje, Cerkev sv. Benedikta, Kančevci, Cerkev sv. Nikolaja, Dolenci, Cerkev svetega Jožefa, Cankova, Cistercijanski samostan Monošter, Dobra, Gradiščanska, Dolnji Senik, Dvakrat 52 Bibliszke Historie, Ernest Svetec, Farkašovci, Franc II. Batthyány, Franc Klar, Galerija sakralnih objektov v Porabju, Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru, Gornji Senik, Grad Dobra, Grad, Grad, Gustav Pósfay, Habsburška monarhija, Jeruzalem, Ljutomer, Juri Küzmič, Jurij Raffay, Karči Holec, Karel Dončec, Károly Bauer, Küzmič, Kneževina Transilvanija, Kruci, Lapinč, Leponti, Lovrenc Bogović, Luther Mártona zsítek, Madžarska, Marija Bajzek Lukač, ... Razširi indeks (45 več) »

Ajda

Fagopyrum esculentum Navadna ajda (znanstveno ime Fagopyrum esculentum) je rastlina iz rodu Fagopyrum (ki ga včasih obravnavamo skupaj z rodom Polygonum) iz družine Polygonaceae - dresnovk.

Poglej Monošter in Ajda

Akoš Dončec

Akoš Anton Dončec (madžarsko Doncsecz Ákos Antal), madžarsko-slovenski jezikoslovec in prevajalec, * 1988, Verica-Ritkarovci, Porabje, Madžarska.

Poglej Monošter in Akoš Dončec

Alojz Dravec

Alojz Dravec (madžarsko Drávecz Alajos), slovenski etnografski pisatelj na Ogrskem, * 9. november 1866, Slovenska ves, † 28. avgust 1915, Lipník nad Bečvou, pri Olomoucu, Moravska, Češka.

Poglej Monošter in Alojz Dravec

Alojz Gašpar

Alojz Gašpar (madžarsko Gáspár Alajos), slovenski pisatelj, * 1848, Dolnji Senik, † 22. september 1919, Dolnji Senik.

Poglej Monošter in Alojz Gašpar

Andovci

Andovci (madžarsko Orfalu, nemško Andelsdorf) je naselje na Madžarskem, ki spada v občino Monošter podregije Szentgotthárdi Železne županije.

Poglej Monošter in Andovci

Avgust Pavel

Avgust Pavel, madžarsko Pável Ágoston, slovenski pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog na Madžarskem, * 28. avgust 1886, Cankova; † 2. januar 1946, Sombotel.

Poglej Monošter in Avgust Pavel

Šalamenci

Šalamenci so naselje v Občini Puconci.

Poglej Monošter in Šalamenci

Štefan Žemlič

Štefan (Števan) Žemlič ali Žemlitš, tudi Štefan Žemlič, (madžarsko Zsemlics ali Zsemlits István), slovenski rimskokatoliški župnik in pisatelj, * 9. julij 1840, Murska Sobota, † 10. november 1891, Gornja Lendava (Grad).

Poglej Monošter in Štefan Žemlič

Štefan Pinter

Rokopisna pesmarica Števana Pinterja. Štefan Pinter (madžarsko Pintér István), slovenski vaški sodnik (župan) Gornjega Senika v Porabju in pesnik, * okoli 25. januar 1831, Gornji Senik, † 11. december 1875, Gornji Senik.

Poglej Monošter in Štefan Pinter

Števanovci

Števanovci (madžarsko Apátistvánfalva, nemško Stephansdorf, nekoč prekmursko Štivanovica) so naselje na Madžarskem, ki spada pod občino Monošter.

Poglej Monošter in Števanovci

Železna županija

Železna županija (Vas megye, Eisenburg) je županija na zahodu Madžarske.

Poglej Monošter in Železna županija

Župnija Sv. Jurij v Prekmurju

Župnija Sv. Jurij v Prekmurju je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Murska Sobota škofije Murska Sobota.

Poglej Monošter in Župnija Sv. Jurij v Prekmurju

Béla III.

Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.

Poglej Monošter in Béla III.

Benediktinci

sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.

Poglej Monošter in Benediktinci

Bitka pri Monoštru (1664)

Bitka pri Monoštru, avstro-turške vojne (1663–1664), je potekala 1. avgusta 1664 ob Rabi med Modinci in cistercijanskim samostanom Monošter na nemškem Zahodnem Madžarskem (danes Madžarska). Spopadla sta se vojska Svetorimskega cesarstva, vključno z nemškimi, švedskimi in francoskimi kontingenti, ki jih je vodil cesarski poveljnik grof Raimondo Montecuccoli, in vojska Otomanskega cesarstva pod poveljstvom Köprülü Fazıl Ahmed Paše.

Poglej Monošter in Bitka pri Monoštru (1664)

Bitka pri Rakičanu

Bitka pri Rakičanu je bila mala bitka med Kruci in Avstrijci, ki je potekala 21. avgusta, 1705.

Poglej Monošter in Bitka pri Rakičanu

Borovo gostüvanje

Borovo gostüvanje (Borovo ženitovanje) je pustna prireditev, do katere »služenja« imajo pravico vaščani v Prekmurju tam, kjer se v predpustnem času v vasi ni nihče poročil.

Poglej Monošter in Borovo gostüvanje

Cerkev sv. Benedikta, Kančevci

Cerkev sv.

Poglej Monošter in Cerkev sv. Benedikta, Kančevci

Cerkev sv. Nikolaja, Dolenci

Cerkev sv.

Poglej Monošter in Cerkev sv. Nikolaja, Dolenci

Cerkev svetega Jožefa, Cankova

Župnijska cerkev sv.

Poglej Monošter in Cerkev svetega Jožefa, Cankova

Cistercijanski samostan Monošter

Cistercijanski samostan Monošter je nekdanji cistercijanski samostan in cerkev v Monoštru na Madžarskem, ki je danes rimskokatoliška župnijska cerkev.

Poglej Monošter in Cistercijanski samostan Monošter

Dobra, Gradiščanska

Dobra (nemško Neuhaus am Klausenbach, madžarsko Vasdobra) je trg in trška občina na Gradiščanskem, ki spada pod okraj Ženavci (Jennersdorf), v Avstriji.

Poglej Monošter in Dobra, Gradiščanska

Dolnji Senik

Dolnji Senik (madžarsko Alsószölnök, prekmursko Dolenji Senik, nemško Unterzemming, latinsko Zelnuk Inferior) je naselje na Madžarskem, ki spada pod občino Monošter.

Poglej Monošter in Dolnji Senik

Dvakrat 52 Bibliszke Historie

Lev pomori proroka, ki je opozarjal izraelskega kralja Jerobeáma zaradi njegovega poganstva; Elija ob potoku Kerítu (Prva knjiga kraljev). Dvakrat 52 Bibliszke Historie (Dvakrat dvainpetdeset biblijskih zgodb) je šolska veroučna knjiga, ter prevod Biblije v prekmurščini, ki jo je napisal Aleksander Terplan puconski evangeličanski dušni pastir, izdali so jo 1847 v Kisegu na Ogrskem.

Poglej Monošter in Dvakrat 52 Bibliszke Historie

Ernest Svetec

Ernest Svetec (madžarsko Szvétecz Ernő), madžarsko-slovenski boljševiški propagandist in revolucionar, * 18. oktober 1892, Slovenska ves, † okrog 1925, Jakutija, Sovjetska zveza.

Poglej Monošter in Ernest Svetec

Farkašovci

Farkašovci (madžarsko Farkasfa, nemško Farkischdorf, nekoč Farkerstroff) so nasel v Slovenskem Porabju.

Poglej Monošter in Farkašovci

Franc II. Batthyány

Grof Franc II. Batthyány Grof Franc II.

Poglej Monošter in Franc II. Batthyány

Franc Klar

Franc Klar (roj. Klár Ferenc), slovenski zdravnik in politik, * 6. oktober 1896, Bogojina; † 15. julij 1967, Ljubljana.

Poglej Monošter in Franc Klar

Galerija sakralnih objektov v Porabju

Galerija sakralnih objektov v Porabju predstavlja slikovno dopolnitev vseh člankov o sakralnih objektih v Porabju.

Poglej Monošter in Galerija sakralnih objektov v Porabju

Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru

Poslopje konzulata Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru (tudi Generalni konzulat Republike Slovenije Monošter) je diplomatsko-konzularno predstavništvo (generalni konzulat) Republike Slovenije s sedežem v Monoštru (Szentgotthárd, Madžarska); spada pod okrilje Veleposlaništvu Republike Slovenije na Madžarskem.

Poglej Monošter in Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru

Gornji Senik

Gornji Senik (madžarsko Felsőszölnök, nemško Oberzemming, latinsko Zelnuk Superior) je naselje v Slovenskem Porabju v Občini Monošter, Madžarska.

Poglej Monošter in Gornji Senik

Grad Dobra

Grad Dobra (nemško Burg Dobra ali Neuhaus) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na vrhu vulkanskega hriba, na jugu Gradiščanske severno nad trškim naseljem Dobra (Neuhaus am Klausenbach) blizu tromeje Avstrije z Madžarsko in Slovenijo.

Poglej Monošter in Grad Dobra

Grad, Grad

Grad, do leta 1952 Gornja Léndava, (madžarsko Felsőlendva, nemško Oberlindau, staro prekmursko ime je Gorenja Lendava) je razloženo naselje z gručastim jedrom v dolini Gračkega potoka v Občini Grad.

Poglej Monošter in Grad, Grad

Gustav Pósfay

Gustav Pósfay pl. veliko in malobakovski (madžarsko nagy és kis-barkóczi Pósfay Gusztáv), madžarsko-slovenski uradnik, okrajni glavar, plemič *27. maj 1881,Murska Sobota.

Poglej Monošter in Gustav Pósfay

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Monošter in Habsburška monarhija

Jeruzalem, Ljutomer

Jeruzalem je naselje v Občini Ljutomer.

Poglej Monošter in Jeruzalem, Ljutomer

Juri Küzmič

Edini stari Küzmič-zvon. Na njem ime župnika Juriva Küzmiča. Juri Küzmič (tudi ~ Küzmitš,, prekmursko Jürko Küzmič), slovenski rimskokatoliški župnik in dekan Őrséga, na Madžarskem, * Dolnji Slaveči, 14. december, 1752; † Števanovci, 27.

Poglej Monošter in Juri Küzmič

Jurij Raffay

Jurij Baltazar pl. Raffay (madžarsko arkosi Raffay György Balthazar), prekmurski katoliški duhovnik * o. 1728.

Poglej Monošter in Jurij Raffay

Karči Holec

Karči (Karel) Holec (madžarsko Holecz Károly), slovenski pisatelj, novinar, urednik tednika Porabje.

Poglej Monošter in Karči Holec

Karel Dončec

Karel Dončec (madžarsko Doncsecz Károly), slovenski lončar, * 30. maj 1918, Andovci, † 12. november 2002, Kermendin (Körmend), Madžarska.

Poglej Monošter in Karel Dončec

Károly Bauer

Károly Bauer, madžarski politik, * ?. Bil je župan Monoštra.

Poglej Monošter in Károly Bauer

Küzmič

Küzmič je priimek več znanih Slovencev, ki se pojavlja predvsem v pomurski regiji.

Poglej Monošter in Küzmič

Kneževina Transilvanija

Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.

Poglej Monošter in Kneževina Transilvanija

Kruci

Napad krucev Kruci (lat. kruciati, nem. kuruzen) so se imenovali Ogrski kmečki uporniki, ki so od 16. do 18. stoletja ropali, morili in požigali po Habsburški monarhiji.

Poglej Monošter in Kruci

Lapinč

Lapinč (nemško Lafnitz, madžarsko Lapincs) je avstrijsko-madžarska reka in 114 km dolg pritok reke Rabe.

Poglej Monošter in Lapinč

Leponti

Transpadske Galije Leponti (italijansko Leponzi, Leponti ali Lepontini) so bili starodavno keltsko ljudstvo, v pozni bronasti dobi naseljeno v alpskem delu Retije (del sedanje Švice in severne Italije).

Poglej Monošter in Leponti

Lovrenc Bogović

Lovrenc Bogović ali Lovre Bogović (madžarsko Bogovich Lőrinc), hrvaški (gradiščanski) menih, duhovnik in pisatelj, * 22. marec 1723, Veliki Borištof, † 12. januar 1789, Monošter.

Poglej Monošter in Lovrenc Bogović

Luther Mártona zsítek

Luther Mártona zsítek (Življenje Martina Lutra) je mala knjiga Pavla Lutra o življenju Martina Lutra v prekmurščini iz leta 1900.

Poglej Monošter in Luther Mártona zsítek

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Monošter in Madžarska

Marija Bajzek Lukač

Marija Bajzek Lukač (madžarsko: Lukácsné Bajzek Mária) slovenska jezikoslovka, pisateljica in profesorica slovenščine na Madžarskem.

Poglej Monošter in Marija Bajzek Lukač

Marija Kozar Mukič

Marija Kozar Mukič, slovenska pisateljica in etnologinja, * 8. marec 1952, Budimpešta.

Poglej Monošter in Marija Kozar Mukič

Mála molitvena kniga

Mála molitvena kniga (Mali molitvenik) je prekmursko-madžarski dvojezični katoliški molitvenik, ki ga je napisal 1900 martjanski učitelj in kantor Jožef Pustaj.

Poglej Monošter in Mála molitvena kniga

Mehmed IV.

Mehmed IV. (osmansko turško: محمد رابع, Meḥmed-i rābi‘), pozan tudi kot Avci – Lovec, 19.

Poglej Monošter in Mehmed IV.

Nóve szlovenszke szenszke knige

Nóve szlovenszke szenszke knige (Nova slovenska/prekmurska sanjska knjiga) je prva in edina prekmurska knjiga za razlaganje sanj, ki so jo leta 1909 prevedli iz nemškega jezika.

Poglej Monošter in Nóve szlovenszke szenszke knige

Nikolaj Pinter

dr.

Poglej Monošter in Nikolaj Pinter

Nouvi Zákon

Originalna izdaja Nouvega Zákona v razstavi knjižnice, Murska Sobota, 2009. Nouvi Zákon (Novi Testament, Novi Zakon), je prevod Nove zaveze v prekmurščino.

Poglej Monošter in Nouvi Zákon

Občina Šalovci

Občina Šalovci (madžarsko: Sal) (nemško: Schabing) je občina na skrajnem severovzhodu Republike Slovenije na goričkem delu Prekmurja.

Poglej Monošter in Občina Šalovci

Občina Gornji Petrovci

Občina Gornji Petrovci je ena od občin v Republiki Sloveniji na goričkem delu Prekmurja.

Poglej Monošter in Občina Gornji Petrovci

Občina Kuzma

Občina Kuzma (nemško: Bonisdorf) je ena od občin v Republiki Sloveniji na Goričkem delu Prekmurja.

Poglej Monošter in Občina Kuzma

Občina Sveti Martin

Sveti Martin ob Rabi (narečno Sühi mlin, nemško Sankt Martin an der Raab, madžarsko Szent Márton (Rábaszentmárton), hrvaško Loveča) je trg in trška občina na Gradiščanskem, ki spada pod okraj Ženavci (Jennersdorf), v Avstriji.

Poglej Monošter in Občina Sveti Martin

Obmejno mesto

Trst Obmejno mesto je mesto, ki leži v neposredni bližini meje med dvema državama, provincama ali regijama.

Poglej Monošter in Obmejno mesto

Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera

Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera (O mnogi in veliki milošči ter pomoči svetega škapulira) je prekmurski katoliški škapulir (škapulér) iz 1898, ki ga je napisal Ivan Perša.

Poglej Monošter in Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera

Otkovci

Otkovski Bazar-hrib. Otkovci (madžarsko Újbalázsfalva, prekmursko Otkouvci, nemško Wergelin) so naselje v Porabju na Madžarskem.

Poglej Monošter in Otkovci

Paduánszki szvéti Anton ino krűh sziromákov

Paduánszki szvéti Anton ino krűh sziromákov (Sveti Anton Padovanski ter kruh siromakov) je kratek molitvenik v prekmurščini iz leta 1898.

Poglej Monošter in Paduánszki szvéti Anton ino krűh sziromákov

Papež Klemen VIII.

Papež Klemen VIII. (rojen kot Ippolito Aldobrandini (starejši)), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 24. februar 1536, Fano, † 3. marec 1605.

Poglej Monošter in Papež Klemen VIII.

Papež Lucij III.

Papež Lucij III. (rojen kot Ubaldo Allucingoli), papež katoliške Cerkve, * okrog 1097, Lucca, Toskana, Sveto rimsko cesarstvo; † 25. november 1185 Verona (Benečija, Beneška republika, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Monošter in Papež Lucij III.

Podregije Madžarske

Podregije Madžarske (edninska oblika kistérség) so bile enote tretje ravni v upravni delitvi Madžarske, stopnjo pod županijami.

Poglej Monošter in Podregije Madžarske

Porabski Slovenci

Bálint Bellosics: Slovenske hiše v 19. stoletju na Madžarskem Verici-Ritkarovci - ta tip naselij je značilen v Porabju. Porabski Slovenci je naziv za pripadnike slovenske manjšine, ki žive v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ki je znano tudi pod nazivom Slovensko Porabje.

Poglej Monošter in Porabski Slovenci

Porabsko narečje

Porabsko narečje (tudi porabščina ali porabska slovenščina) je najsevernejšo narečje prekmurščine, ki ga govorijo na Madžarskem v Slovenskem Porabju.

Poglej Monošter in Porabsko narečje

Prekmurci

Prekmurci (prekmursko narečje: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge) so Slovenci, ki živijo v Prekmurju.

Poglej Monošter in Prekmurci

Prekmursko narečje

Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.

Poglej Monošter in Prekmursko narečje

Raba

Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.

Poglej Monošter in Raba

Renik

Renik (madžarsko Rönök, nemško Radling, prekmursko Rönik) je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Monošter Železne županije.

Poglej Monošter in Renik

Rodbina Berke

Rodbina Berke je bila ogrska plemiška rodbina na območju današnjega Prekmurja.

Poglej Monošter in Rodbina Berke

Sakalovci

Sakalovci (madžarsko Szakonyfalu, nemško Eckersdorf) so naselje na Madžarskem, ki spada v občino Monošter.

Poglej Monošter in Sakalovci

Seznam mest na Madžarskem

242x242px 240x240_pik Madžarska ima 3.152 naselij, glede na 1. januar 2007: 289 mest (madžarsko: város, množina: városok) in 2.863 vasi (madžarsko: község, množina: községek).

Poglej Monošter in Seznam mest na Madžarskem

Seznam naselij na Madžarskem (Sz)

Seznam naselij na Madžarskem (Sz).

Poglej Monošter in Seznam naselij na Madžarskem (Sz)

Seznam obiskov ministrice Republike Slovenije za zunanje zadeve Tanje Fajon

Kandidatura Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu OZN (2024–2025)Alexander Schallenberg in Tanja Fajon (junij 2022) Seznam obiskov ministrice Republike Slovenije za zunanje zadeve Tanje Fajon je kronološki seznam srečanj in obiskov Tanje Fajon, ministrice za zunanje zadeve v času 15.

Poglej Monošter in Seznam obiskov ministrice Republike Slovenije za zunanje zadeve Tanje Fajon

Seznam osebnosti iz Občine Gornji Petrovci

Seznam osebnosti iz Občine Gornji Petrovci vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

Poglej Monošter in Seznam osebnosti iz Občine Gornji Petrovci

Seznam slovenskih imen madžarskih krajev

Seznam slovenskih imen madžarskih krajev.

Poglej Monošter in Seznam slovenskih imen madžarskih krajev

Slovenska krajina (Ogrska)

Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.

Poglej Monošter in Slovenska krajina (Ogrska)

Slovenska ves

Slovenska ves Slovenska ves (madžarsko Rábatótfalu, nemško Windischdorf, latinsko Villa Sclavorum) je naselje na Madžarskem, ki spada v občino Monošter.

Poglej Monošter in Slovenska ves

Slovenski eksonimi

Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.

Poglej Monošter in Slovenski eksonimi

Slovensko Porabje

Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.

Poglej Monošter in Slovensko Porabje

Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov

''Sztarine'' v rokopisu. Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov tudi Sztarine Zseleznih ino Szalaszkih Szlovencov (Starine Železnih in Zalskih Slovencev, madžarsko Vas és Zala megyei szlovénok régiségei) je rokopisno delo Jožefa Košiča iz leta 1845.

Poglej Monošter in Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov

Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo

Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo (Položaj starešine in vabljenje na svatbo) je knjiga Štefana Sijartoja z Večeslavec, ki je bil domanjševski evangeličanski šolmošter, ko so izdali knjigo.

Poglej Monošter in Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo

Tibor Gécsek

Tibor Gécsek madžarski atlet slovenskega rodu, metalec kladiva, od 10.

Poglej Monošter in Tibor Gécsek

Trdkova

Trdkova je razloženo naselje v Občini Kuzma.

Poglej Monošter in Trdkova

Vendel Krajcar

Vendel Krajcar (madžarsko Krajczár Vendel) madžarski slovenski komunistični aktivist.

Poglej Monošter in Vendel Krajcar

Vendsko vprašanje

Sándor Mikola: ''Preteklost in sedanjost Vendstva'' – brošura je bila glavna propaganda asimilacija Slovencev. Vendsko vprašanje ali Vendska teorija (madžarsko Vendkérdés, prekmursko Vendsko, ali Vendiško pítanje) je teorija o prekmurskih in porabskih Slovencih v 19.

Poglej Monošter in Vendsko vprašanje

Verica-Ritkarovci

Verica-Ritkarovci Verica-Ritkarovci (madžarsko Kétvölgy, nemško Perbisch und Riegersdorf, latinsko Perbese et Mechnuk) je naselje na Madžarskem, ki spada v občino Monošter.

Poglej Monošter in Verica-Ritkarovci

Versus Vandalici

Davida Novaka. Versus Vandalici je prva posvetna pesem v prekmurščini, ki jo je David Novak napisal 16. februarja, 1774.

Poglej Monošter in Versus Vandalici

Volilna kneževina Bavarska

Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Monošter in Volilna kneževina Bavarska

Zlata Vokač

Zlata Vokač Medic, slovenska pisateljica in rusistka, * 23. september 1926, Murska Sobota, † 7. marec 1995, Maribor, Slovenija.

Poglej Monošter in Zlata Vokač

1. avgust

1.

Poglej Monošter in 1. avgust

Prav tako znan kot Občina Monošter, St. Gotthard, Szentgotthárd.

, Marija Kozar Mukič, Mála molitvena kniga, Mehmed IV., Nóve szlovenszke szenszke knige, Nikolaj Pinter, Nouvi Zákon, Občina Šalovci, Občina Gornji Petrovci, Občina Kuzma, Občina Sveti Martin, Obmejno mesto, Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera, Otkovci, Paduánszki szvéti Anton ino krűh sziromákov, Papež Klemen VIII., Papež Lucij III., Podregije Madžarske, Porabski Slovenci, Porabsko narečje, Prekmurci, Prekmursko narečje, Raba, Renik, Rodbina Berke, Sakalovci, Seznam mest na Madžarskem, Seznam naselij na Madžarskem (Sz), Seznam obiskov ministrice Republike Slovenije za zunanje zadeve Tanje Fajon, Seznam osebnosti iz Občine Gornji Petrovci, Seznam slovenskih imen madžarskih krajev, Slovenska krajina (Ogrska), Slovenska ves, Slovenski eksonimi, Slovensko Porabje, Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov, Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo, Tibor Gécsek, Trdkova, Vendel Krajcar, Vendsko vprašanje, Verica-Ritkarovci, Versus Vandalici, Volilna kneževina Bavarska, Zlata Vokač, 1. avgust.