Kazalo
365 odnosi: Adrenalin, Akinezija, Alanin, Albert Szent-Györgyi, Alkoholizem, Andrew Huxley, Antonie van Leeuwenhoek, Apatozaver, Aplikacija zdravila, Archibald Vivian Hill, Argentavis magnificens, Aspik, Atorvastatin, August Krogh, Avtofagija, Avtonomno živčevje, Avtotiza, Avtotomija, Šarenica, Ščurki, Široka hrbtna mišica, Školjke, Škorec, Škržni lok, Škrgorepci, Športne poškodbe, Športno treniranje, Štiriglava stegenska mišica, Šuštarji, Ženski reprodukcijski sistem, Živali, Živčni končič, Živo srebro, Žuželčje krilo, Žvekalka, Človek, Črna rasa, Batrahotoksin, Bazalna lamina, Beljakovina, Bioakustika, Bioenergetika, Biofizika, Bogomolčarji, Bokoživčniki, Bokser, Bolečina v križu, Bolečina v mišicah, Bolhe, Botulin, ... Razširi indeks (315 več) »
Adrenalin
Adrenalin ali tudi epinefrin je hormon in živčni prenašalec, ki ga izloča nadledvična žleza (sprošča se iz sredice nadledvične žleze) in posreduje pri pretvorbi glikogena v glukozo.
Poglej Mišica in Adrenalin
Akinezija
Akinezíja ali akinéza (grško -: a- brez +: kinesis - gibanje) je nevrološki sindrom, ki označuje nezmožnost izvajanja hotenih telesnih gibov.
Poglej Mišica in Akinezija
Alanin
Alanin (okrajšano kot Ala ali A)) je α-aminokislina s kemijsko formulo CH3CH(NH2)COOH. L-izomer je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo alanin, so GCU, GCC, GCA in GCG. Alanin je nepolarna aminokislina. V beljakovinah je L-alanin druga najbolj zastopana aminokislina, takoj za levcinom (7,8 % vseh aminokislin v vzorcu 1.150 beljakovin).
Poglej Mišica in Alanin
Albert Szent-Györgyi
Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarsko-ameriški biokemik, * 16. september 1893, Budimpešta, Avstro-Ogrska, † 22. oktober 1986, Woods Hole, Massachusetts, Združene države Amerike.
Poglej Mišica in Albert Szent-Györgyi
Alkoholizem
Alkoholízem ima več nasprotujočih si opredelitev.
Poglej Mišica in Alkoholizem
Andrew Huxley
Sir Andrew Fielding Huxley, OM, PRS, angleški fiziolog in biofizik, * 22. november 1917, Hampstead, London, Anglija, † 30. maj 2012, Grantchester, Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Mišica in Andrew Huxley
Antonie van Leeuwenhoek
Antonie Philips van Leeuwenhoek,Obstaja ogromno različic zapisa njegovega imena.
Poglej Mišica in Antonie van Leeuwenhoek
Apatozaver
Apatozaver (znanstveno ime Apatosaurus) je rod rastlinojedih zavropodov (Sauropoda), čigar pripadniki so živeli v Severni Ameriki v obdobju pozne jure.
Poglej Mišica in Apatozaver
Aplikacija zdravila
Aplikacija (uporaba) zdravila je vnašanje zdravila v organizem ali na njega.
Poglej Mišica in Aplikacija zdravila
Archibald Vivian Hill
Archibald Vivian Hill, OBE, FRS, angleški fiziolog, * 26. september, 1886, Bristol, Anglija, Združeno kraljestvo, † 3. junij, 1977, Cambridge, Anglija, Združeno kraljestvo.
Poglej Mišica in Archibald Vivian Hill
Argentavis magnificens
Argentavis magnificens (dobesedno »veličastni argentinski ptič«, tudi »veličastni srebrni ptič«) je izumrla vrsta ptice roparice in po nekaterih podatkih ena od največjih znanih ptic, ki je kadarkoli živela.
Poglej Mišica in Argentavis magnificens
Aspik
Jajce v aspiku. language.
Poglej Mišica in Aspik
Atorvastatin
Atorvastatín, pod tržnimi imenom Lipitor in drugimi, je učinkovina iz skupine statinov,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5507226/atorvastatin?query.
Poglej Mišica in Atorvastatin
August Krogh
Schack August Steenberg Krogh, danski fiziolog, nobelovec, * 15. november 1874, Grenå, Jutland, Danska, † 13. september 1949, København.
Poglej Mišica in August Krogh
Avtofagija
Avtofagíja (grško autos - sam + phageîn - jesti, požirati), tudi citoplazemska celična smrt, je kataboličen proces razgradnje celici lastnih sestavin s pomočjo lizosomov, ki jih lahko celica ponovno uporabi in s tem pridobi nujno potrebna hranila.
Poglej Mišica in Avtofagija
Avtonomno živčevje
Modro.
Poglej Mišica in Avtonomno živčevje
Avtotiza
Mravlja vrste ''Camponotus saundersi'' Avtotiza (grško autothysis – požrtvovalnost) je v splošnem proces, pri katerem živali uničijo oz.
Poglej Mišica in Avtotiza
Avtotomija
Kuščarjev rep, ki je odpadel zaradi avtotomije Avtotomija ali samoamputacija je vedenjski vzorec, ki se pojavlja pri nekaterih živalskih vrstah in pri katerem žival odvrže eno ali več svojih okončin.
Poglej Mišica in Avtotomija
Šarenica
Šarenica (modro-siv kolobar) odpira in zapira zenico Šarenica (latinsko íris) je kolobar mišičnega tkiva med roženico in lečo.
Poglej Mišica in Šarenica
Ščurki
Ščúrki (znanstveno ime Blattodea, Blattaria ali Blattoptera; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z okrog 7500 opisanimi vrstami.
Poglej Mišica in Ščurki
Široka hrbtna mišica
Široka hrbtna mišica Široka hrbtna mišica je velika mišica na hrbtu.
Poglej Mišica in Široka hrbtna mišica
Školjke
Školjke (znanstveno ime Bivalvia) so razred živali iz debla mehkužcev.
Poglej Mišica in Školjke
Škorec
Škorec (znanstveno ime Sturnus vulgaris) je ptica pevka iz družine škorcev (Sturnidae).
Poglej Mišica in Škorec
Škržni lok
Prikaz škržnega črevesa; I–IV: '''škržni loki''', 1–4: škržni žepi na notranji strani in škržne brazde na zunanji strani Škržni (branhialni) lok je eden od petih parnih embrionalnih obokov mezoderma nad škržnim črevesom, ki jih obdajajo zunaj škržne brazde, znotraj pa škržni žepi.
Poglej Mišica in Škržni lok
Škrgorepci
Škrgorepci ali ribje uši (znanstveno ime Branchiura) so skupina rakov z nejasnim taksonomskim statusom.
Poglej Mišica in Škrgorepci
Športne poškodbe
Poškodbe in bolezni pri športu nastanejo zaradi napačnih metod treninga, strukturnih nepravilnosti, ki bolj obremenjujejo ene dele telesa kot druge, ter šibkosti mišic, kit in vezi.
Poglej Mišica in Športne poškodbe
Športno treniranje
Športno treniranje (tudi športna vadba) je po znanstvenih, zlasti pedagoških načelih zgrajen proces športnega izpopolnjevanja, ki z načrtnim in sistematičnim delovanjem učinkuje na takšno tekmovalno zmogljivost, ki omogoča športniku najvišje tekmovalne dosežke v izbrani športni disciplini.
Poglej Mišica in Športno treniranje
Štiriglava stegenska mišica
vastus intermedius'' Štiriglava stegenska mišica je največja sprednja stegenska mišica zgrajena iz štirih mišic.
Poglej Mišica in Štiriglava stegenska mišica
Šuštarji
Šuštarji (znanstveno ime Pyrrhocoridae) so po vsem svetu razširjena družina stenic z več kot 300 vrstami.
Poglej Mišica in Šuštarji
Ženski reprodukcijski sistem
peritonej''' '''medenice''': 32. široka vez (z 33. mezosalpinksom; 34. mezovarij in 35. mezometrij) '''vezi''': 36. okrogla; 37. jajčnikova; 38. suspenzorij jajčnika '''krvne žile''': 39.
Poglej Mišica in Ženski reprodukcijski sistem
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Mišica in Živali
Živčni končič
Živčni končiči so izrastki aksonov živčnih celic, ki tvorijo sinapse z drugimi živčnimi celicami ali z efektorji (npr. motorične ploščice na skeletnih mišičnih vlaknih ali sinapse na žleznih celicah) ali skupaj z drugimi tkivi receptorje za razne kvalitete dražljajev, ki učinkujejo iz kože (eksteroceptorji), iz notranjih organov (interoceptorji), iz mišic, kit, sklepnih ovojnic, ravnotežnega aparata (proprioceptorji) ali iz daljave (teleceptorji).
Poglej Mišica in Živčni končič
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Poglej Mišica in Živo srebro
Žuželčje krilo
porečnikov (Gomphidae) majskega hrošča Krila žuželk so parni izrastki žuželčjega zunanjega skeleta, ki jim omogočajo letenje.
Poglej Mišica in Žuželčje krilo
Žvekalka
Žvekalka Žvekalka je parna mišica, ki spada v skupino žvečnih mišic.
Poglej Mišica in Žvekalka
Človek
Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.
Poglej Mišica in Človek
Črna rasa
Keniji Namibiji Črna oz.
Poglej Mišica in Črna rasa
Batrahotoksin
Batrahotoksini ali BTX (iz in) so zelo močni nevrotoksični in kardiotoksični steroidni alkaloidi, prisotni v različnih vrstah strupenih žab ter v določenih vrstah ptic pevk in hroščev.
Poglej Mišica in Batrahotoksin
Bazalna lamina
Bazalna lamina (lat. lamina basalis) je tanka prožna plast različnih molekul in makromolekul medceličnine (tudi zunajceličnega matriksa), ki se nahaja pod celicami krovnega tkiva (oziroma epiteliji) in v neposredni okolici posamičnih Schwannovih celic, mišičnih celic in celic maščobnih tkiv, pa tudi med dvema slojema celic v ledvičnih glomerulih.
Poglej Mišica in Bazalna lamina
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Mišica in Beljakovina
Bioakustika
Bíoakústika je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo in akustiko.
Poglej Mišica in Bioakustika
Bioenergetika
Bioenergetika ali energetska medicina je skupina različnih tehnik zdravljenja, ki spadajo v komplementarno in alternativno medicino.
Poglej Mišica in Bioenergetika
Biofizika
Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.
Poglej Mišica in Biofizika
Bogomolčarji
Bogomolčarji (znanstveno ime Stomatopoda) so red višjih rakov, v katerega uvrščamo približno 400 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Mišica in Bogomolčarji
Bokoživčniki
Bokoživčniki (znanstveno ime Polyplacophora) so skupina morskih mehkužcev, ki bivajo v pasu plimovanja oz.
Poglej Mišica in Bokoživčniki
Bokser
Bokserja Bokser (tudi nemški bokser; izvirno nemško Deutscher boxer) je pasma psov, ki je bila ustvarjena v Nemčiji v 19. stoletju.
Poglej Mišica in Bokser
Bolečina v križu
Bolečina v križu, tudi lumbago, ni bolezen, temveč simptom za telesno stanje z različnimi vzroki.
Poglej Mišica in Bolečina v križu
Bolečina v mišicah
Bolečina v mišicah ali mialgija je pogost simptom, ki je lahko posledica različnih bolezenskih stanj.
Poglej Mišica in Bolečina v mišicah
Bolhe
Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.
Poglej Mišica in Bolhe
Botulin
Botulín je nevrotoksin, ki ga prozvajajo bakterije Clostridium botulinum.
Poglej Mišica in Botulin
Botulizem
Botulízem (lat. botulismus) je bolezen zaradi okužbe z nevrotoksinom botulinom, ki ga proizvajajo bakterije Clostridium botulinum in se kaže z ohromitvijo mišic, ki poteka po telesu od zgoraj navzdol.
Poglej Mišica in Botulizem
Bovška ovca
Bovške ovce so praviloma bele barve Bovška ovca, Oddelek za zootehniko, UL BF.
Poglej Mišica in Bovška ovca
Brazilski potujoči pajek
Rod brazilskih potujočih pajkov (znanstveno ime Phoneutria) združuje osem agresivnih in izjemno strupenih pajkov iz družine Ctenidae, ki prebivajo na tropskih območjih Južne in Medmorske Amerike.
Poglej Mišica in Brazilski potujoči pajek
Bukcinatorna mišica
Bukcinatorna mišica Bukcinatorna mišica ali trobilka je štirikotna parna mišica glave.
Poglej Mišica in Bukcinatorna mišica
Carl Ferdinand Cori
Carl Ferdinand Cori, avstrijsko-ameriški biokemik in akademik, nobelovec, * 5. december 1896, Praga, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 20. oktober 1984, Cambridge, Massachusetts, Združene države Amerike.
Poglej Mišica in Carl Ferdinand Cori
Cefalizacija
Cefalizacija je evolucijski trend, za katerega je značilno, da se postopoma, v trajanju mnogih generacij, v prednjem delu živalskega telesa oblikuje območje glave, v kateri se koncentrirajo usta, čutilni organi in živčni gangliji.
Poglej Mišica in Cefalizacija
Cefazolin
Cefazolin je cefalosporinski antibiotik prve generacije.
Poglej Mišica in Cefazolin
Cefotaksim
Cefotaksím je antibiotik iz skupine tretje generacije cefalosporinov za parenteralno dajanje.
Poglej Mišica in Cefotaksim
Ceftazidim
Ceftazidím je antibiotik iz skupine cefalosporinov, ki se daje parenteralno.
Poglej Mišica in Ceftazidim
Ceftriakson
Ceftriaksón je antibiotik iz skupine cefalosporinov, ki se daje parenteralno.
Poglej Mišica in Ceftriakson
Cefuroksim
Cefuroksím je antibiotik iz skupine cefalosporinov druge generacije z nekoliko daljšim razpolovnim časom,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509397/cefuroksim?query.
Poglej Mišica in Cefuroksim
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Mišica in Celica
Cerebralna paraliza
Možganska ali cerebralna paraliza pomeni skupino neprogresivnih motenj gibanja in telesne drže in je posledica raznih možganskih okvar, nastalih pred rojstvom, med njim ali po njem, za katere so značilne omrtvelosti oziroma pareze (od monopareze do tetraplegije), lahko tudi duševna manjrazvitost in epileptični napadi.
Poglej Mišica in Cerebralna paraliza
Charles Scott Sherrington
Sir Charles Scott Sherrington, OM, GBE, PRS, angleški nevrofiziolog, histolog, bakteriolog in patolog, nobelovec, * 27. november 1857, Islington, London, Anglija, † 4. marec 1952, Eastbourne, Sussex.
Poglej Mišica in Charles Scott Sherrington
Christian de Duve
Christian René, viscount de Duve, belgijski citolog, biokemik in akademik, nobelovec, * 2. oktober 1917, Thames Ditton, Surrey, Anglija, † 4. maj 2013, Nethen, Belgija.
Poglej Mišica in Christian de Duve
Cistinoza
Cistinoza (tudi De Toni-Fanconi-Debréjev sindrom ali Lignacov sindrom) je dedna presnovna motnja, ki se deduje avtosomno recesivno, kaže pa se predvsem z nenormalnim kopičenjem aminokisline cistein v celicah.
Poglej Mišica in Cistinoza
Citoskelet
Citoskelet ali notranje celično ogrodje je celično ogrodje.
Poglej Mišica in Citoskelet
Deskanje na snegu
Deskanje na snegu je šport, ki poteka na podlagi prekriti z snegom.
Poglej Mišica in Deskanje na snegu
Dipeptid
Glicilglicin, primer dipeptida. Dipeptid je peptidna molekula, ki nastane z reakcijo dveh aminokislin.
Poglej Mišica in Dipeptid
Dolga dlanska mišica
Dolga dlanska mišica Dolga dlanska mišica je mišica podlakti.
Poglej Mišica in Dolga dlanska mišica
Dolga koželjnična iztezalka
Dolga koželjnična iztezalka Dolga koželjnična iztezalka je ena izmed petih glavnih mišic, ki iztezajo zapestje.
Poglej Mišica in Dolga koželjnična iztezalka
Dolga palčna upogibalka
Dolga palčna upogibalka Dolga palčna upogibalka je mišica podlakti, ki leži na istem nivoju kot globoka upogibalka prstov.
Poglej Mišica in Dolga palčna upogibalka
Dolga pritezalka
Dolga pritezalka (''adductor longus'') in sosednje mišice Dolga pritezalka je mišica stegna.
Poglej Mišica in Dolga pritezalka
Duchennova mišična distrofija
Duchennova mišična distrofija je ena izmed oblik mišične distrofije - povzroči degeneracijo mišičnega tkiva ter sčasoma smrt.
Poglej Mišica in Duchennova mišična distrofija
Dvoglava mečna mišica
Dvoglava mečna misica Dvoglava mečna mišica Dvoglava mečna mišica (musculus gastrocnemius) je močna povrhnja mišica na zadnji strani goleni.
Poglej Mišica in Dvoglava mečna mišica
Dvoglava stegenska mišica
Dvoglava stegenjska mišica (lateralni del desne noge) Dvoglava stegenska mišica je mišica, sestavljena iz dolge glave (caput longum) in kratke glave (caput breve).
Poglej Mišica in Dvoglava stegenska mišica
Dvoklopniki
Dvoklopniki (znanstveno ime Ostracoda, iz grške besede óstrakon - »ploščica« oz. »lupina«) so velik razred rakov, v katerega uvrščamo približno 5650 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Mišica in Dvoklopniki
Dvotrebušna mišica
Dvotrebušna mišica Dvotrebušna mišica je majhna mišica vratu, sestavljena iz dveh trebuhov.
Poglej Mišica in Dvotrebušna mišica
Edmond H. Fischer
Edmond Henri Fischer, švicarsko-ameriški biokemik in akademik, nobelovec, * 6. april 1920, Šanghaj, Republika Kitajska, † 27. avgust 2021, Seattle, Washington, Združene države Amerike S sodelavcem Edwinom G. Krebsom je odkril, kako reverzibilna fosforilacija deluje kot stikalo za aktiviranje encimov ter s tem regulira biokemijske procese v celici.
Poglej Mišica in Edmond H. Fischer
Edwin G. Krebs
Edwin Gerhard Krebs, ameriški biokemik in akademik, nobelovec, * 6. junij 1918, Lansing, Iowa, Združene države Amerike, † 21. december 2009, Seattle.
Poglej Mišica in Edwin G. Krebs
Ehlers-Danlosov sindrom
Ehlers-Danlosovi sindromi so skupina redkih, genetskih bolezni vezivnega tkiva.
Poglej Mišica in Ehlers-Danlosov sindrom
Električni organ
električnem skatu Električni organ je mišični organ (natančneje je derivat oz. izhaja iz mišic), ki je značilen za vse električne ribe.
Poglej Mišica in Električni organ
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Mišica in Elektrokemija
Epileptični napad
Epileptični napad, tudi božjastni krč, je nenaden izbruh značilnih epileptičnih manifestacij, ki so jim skupna podlaga ponavljajoča se sinhronizirana vzburjenja večjega števila možganskih nevronov.
Poglej Mišica in Epileptični napad
Evolucija človeka
Evolucija človeka (antropogeneza) je zadnji del biološke evolucije, ki je privedla do ločitve bitja Homo sapiens od drugih sesalcev, nato pa še od opic in človečnjakov.
Poglej Mišica in Evolucija človeka
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Mišica in Fiziologija
Fiziologija vadbe
Fiziologija vadbe, z drugimi besedami fiziologija telesne aktivnosti, spada med medicinske stroke, ki vključujejo preučevanje akutnega odziva in kronične adaptacije na vadbo.
Poglej Mišica in Fiziologija vadbe
Fizioterapija
Fizioterapija Fizioterapija (angl.physical therapy oz. physiotherapy) je zdravstvena veda, ki se ukvarja z zdravljenjem bolezni ali poškodb in njihovih posledic s fizikalnimi metodami in sredstvi.
Poglej Mišica in Fizioterapija
Furkula
Skakač iz rodu ''Isotoma''. Furkula je nogam podobna struktura, ki izrašča iz zadka (na sliki vodoravno) Furkula je dvorogim vilicam podoben izrastek četrtega člena zadka skakačev.
Poglej Mišica in Furkula
Galvanski člen
Shema galvanskega člena Galvanski člen (tudi napetostni člen) je naprava, v kateri potekajo spontane redoks reakcije. Med galvanske člene uvrščamo baterije in akumulatorje, ki jih uporabljamo kot vir električne energije (enosmerne napetosti). Poenostavljeno lahko rečemo, da galvanski člen pretvarja kemično energijo v električno.
Poglej Mišica in Galvanski člen
Ganglij
Mikroskopski preparat človeškega ganglija Ganglij ali živčni vozel je skupek živčnega tkiva v živčnem sistemu živali.
Poglej Mišica in Ganglij
Gastroezofagealna refluksna bolezen
Gastroezofagealna refluksna bolezen (kratica GERB) je bolezen zaradi refluksa vsebine želodca v požiralnik, ki se kaže po navadi z zgago in ezofagitisom.
Poglej Mišica in Gastroezofagealna refluksna bolezen
Gelotologija
Smeh je slišno ali vidno izražanje veselja, zadovoljstva in sreče.
Poglej Mišica in Gelotologija
Genetsko vtisnjenje
Ilustracija molekule DNA, ki je metilirana na dveh osrednjih citozinih; metilacija DNA je ključna pri genetskem vtisnjenju in s tem za uravnavanje razvoja organizma. Genetsko vtisnjenje ali genomsko vtisnjenje je kompleksno dogajanje genskega uravnavanja oz.
Poglej Mišica in Genetsko vtisnjenje
Gensko zdravljenje
Genska terapija, kjer se uporablja adenovirus za dostavo želenega gena Gensko zdravljenje pomeni vnos specifičnega gena v celico z namenom popraviti kako specifično napako.
Poglej Mišica in Gensko zdravljenje
Gerty Cori
Gerty Theresa Cori (rojena Radnitz), avstrijsko-ameriška biokemičarka judovskega rodu, nobelovka, * 15. avgust 1896, Praga, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 26. oktober 1957, St. Louis, Missouri, Združene države Amerike.
Poglej Mišica in Gerty Cori
Glavobol
Glavobòl je bolečina, ki jo zaznavamo v področju glave in spada med najpogostejše zdravstvene težave.
Poglej Mišica in Glavobol
Glavonožci
Glavonožci (znanstveno ime Cephalopoda) so razred mehkužcev, ki živijo izključno v morjih in oceanih ter jih združuje značilnost, da je izvorna noga mehkužcev preoblikovana v obroč lovk okoli ust.
Poglej Mišica in Glavonožci
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Poglej Mišica in Gliste
Globin
Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Globini so velika skupina beljakovin, prisotnih v številnih organizmih, ki nase vežejo hemsko strukturo.
Poglej Mišica in Globin
Globoka upogibalka prstov
Globoka upogibalka prstov Globoka upogibalka prstov je mišica poldlakti.
Poglej Mišica in Globoka upogibalka prstov
Glukokortikoid
Kortizol Deksametazon Glúkokortikoídi so steroidni hormoni skorje nadledvične žleze; glavni predstavnik je kortizol.
Poglej Mišica in Glukokortikoid
Glutamin
L-glutamin, okrajšano Gln ali Q, je ena izmed proteinogenih (beljakovinotvornih), za človeka neesencialnih aminokislin.
Poglej Mišica in Glutamin
Grebenka
Grebenka (''pectineus'') in sosednje mišice Grebenka je kratka mišica stegna.
Poglej Mišica in Grebenka
Grivasta podgana
Grivasta podgana (znanstveno ime Lophiomys imhausi) je dnevni, dolgodlaki in strupeni glodavec, ki prebiva na področju Vzhodne Afrike.
Poglej Mišica in Grivasta podgana
Grlo
Grlo Grlo (latinsko Larynx) je organ, ki spada k dihalom.
Poglej Mišica in Grlo
Hemofilija
Hemofilíja ali krvavíčnost je recesivno dedna, precej bolj pri moških kot pri ženskah pojavljajoča se bolezen zaradi pomanjkanja specifičnega faktorja strjevanja krvi, pri kateri nastanejo same od sebe ali po neznatni poškodbi krvavitve v koži, mišicah, sklepih, dlesnih, jeziku, telesnih votlinah in iz sečil.
Poglej Mišica in Hemofilija
Hemolimfa
Hemolímfa je telesna tekočina v nekaterih nevretenčarjih, tj.
Poglej Mišica in Hemolimfa
Hemoroidi
Hemoroidi, poljudno Zláta žíla, so sinusoidne žilne strukture v analnem kanalu, ki pomagajo pri nadzoru blata.
Poglej Mišica in Hemoroidi
Hidrostatski skelet
Hidrostatski skelet ali hidrostatsko ogrodje (ponekod tudi hidrostatični skelet in ogrodje) je tip gibljivega skeleta, ki ga podpira tlak tekočin.
Poglej Mišica in Hidrostatski skelet
Hidroterapija za pse
344x344_pik Hidroterapija za pse je oblika hidroterapije, ki je namenjena zdravljenju kroničnih obolenj, okrevanju po operaciji, pripravi nanjo ali splošni kondicijski pripravi psov.
Poglej Mišica in Hidroterapija za pse
HIV
HIV (humani imunodeficientni virus) ali virus humane imunske pomanjkljivosti je povzročitelj aidsa.
Poglej Mišica in HIV
Homeoreza
Homeoreza je fiziološki proces presnove v telesu, potreben za vzdrževanje (nekega določenega) fiziološkega stanja.
Poglej Mišica in Homeoreza
Hordotonalni organ
Hordotonalni organ je specializiran mehanoreceptorni organ, kakršnega najdemo pri žuželkah in rakih (posebej deseteronožcih).
Poglej Mišica in Hordotonalni organ
Hruškasta mišica
Hruškasta mišica Hruškasta mišica je mišica iz skupine pelvitrohanternih mišic medenice.
Poglej Mišica in Hruškasta mišica
Iglokožci
Iglokóžci (znanstveno ime Echinodermata, iz grščine) so deblo morskih živali, najdemo pa jih na vseh globinah.
Poglej Mišica in Iglokožci
Injekcija (medicina)
Injekcija pomeni vbrizganje raztopine zdravila ali rentgenskega kontrastnega sredstva v žilo, mišico, kožo, pod kožo, v sklep oziroma v ožjem pomenu farmacevtsko obliko v obliki sterilne raztopine, emulzije ali suspenzije za parenteralno dajanje zdravilnih učinkovin in pomožnih snovi (v primernem vsebniku, npr.
Poglej Mišica in Injekcija (medicina)
Integumentni sistem
Integumentni sistem je organski sistem, ki predstavlja mejo med organizmom in njegovim zunanjim okoljem.
Poglej Mišica in Integumentni sistem
Intramuskularna aplikacija
Intramuskularna aplikacija je vnos zdravila v telo z vbrizganjem v mišico.
Poglej Mišica in Intramuskularna aplikacija
Inzulinski receptor
Inzulinski receptor dimer, Human Inzulinski (ali insulinski) receptor je specifični receptor, sestavljen iz dveh podenot α in dveh podenot β, z aktivnostjo tirozin-kinaze, ki se aktivira po vezavi hormona inzulina.
Poglej Mišica in Inzulinski receptor
Irski terier
Irski terier je pasma psa, ki izhaja iz Irske, kjer ga imenujejo tudi An Madra Gearr, ter je ena izmed številnih pasem terierjev.
Poglej Mišica in Irski terier
Izkoristek
Izkorístek je v fiziki in tehniki brezrazsežno razmerje med oddano (odvedeno) in vloženo (dovedeno) energijo.
Poglej Mišica in Izkoristek
Ježerilci
Ježerilci (jɛːʒɛ'ɾildzi) so skupina parazitskih valjastih črvov iz debla Acanthocephala (əkænθəˈsɛfələ; grško ἄκανθος (akanthos-trn) + κεφαλή (kephale-glava)).
Poglej Mišica in Ježerilci
Jeza
Jeza je eno izmed osnovnih in enostavnih čustev.
Poglej Mišica in Jeza
Jidźindźing
Raztezanje kit ali Jidźindźing je vrsta čigunga, ki je sestavljen iz zaporedja gibov, ki ji koordiniramo z dihalnimi vajami in koncentracijo uma.
Poglej Mišica in Jidźindźing
John Carew Eccles
Sir John Carew Eccles, FRS, avstralski nevrofiziolog, nobelovec, * 27. januar 1903, Melbourne, Avstralija, † 2. maj 1997, Locarno, Švica.
Poglej Mišica in John Carew Eccles
John Franklin Enders
John Franklin Enders, ameriški virolog in akademik, nobelovec, * 10. februar 1897, West Hartford, Connecticut, Združene države Amerike, † 8. september 1985, Waterford.
Poglej Mišica in John Franklin Enders
John James Rickard Macleod
John James Rickard Macleod, FRS, škotski fiziolog, biokemik in akademik, nobelovec, * 6. september 1876, Cluny, Perthshire, Škotska, † 16. marec 1935, Aberdeen, Škotska.
Poglej Mišica in John James Rickard Macleod
Johnstonov organ
Johnstonov organ je specializiran mehanoreceptorni organ v tipalnicah žuželk.
Poglej Mišica in Johnstonov organ
Jurski park 2: Izgubljeni svet
Jurski park 2: Izgubljeni svet (izvirni angleški naslov The Lost World: Jurassic Park) je ameriški znanstvenofantastični avanturistični film iz leta 1997.
Poglej Mišica in Jurski park 2: Izgubljeni svet
Kačji pastirji
Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.
Poglej Mišica in Kačji pastirji
Kačji strup
Kačji strup je izloček v obliki tekočine, ki ga uporabljajo nekatere vrste strupenih kač, ko se branijo.
Poglej Mišica in Kačji strup
Kakapo
Kakapo (iz maorske besede kākāpō, dobesedno »nočna papiga«, znanstveno ime Strigops habroptilus) ali sovji papagaj je neleteča in nočno aktivna vrsta papige, ki živi samo na Novi Zelandiji.
Poglej Mišica in Kakapo
Kapilara
Sistem žil Kapilara ali (krvna) lasnica je najtanjša krvna žila v telesu, ki ima premer 0,01–0,2 mm.
Poglej Mišica in Kapilara
Ketoprofen
Ketoprofén je nesteroidna protivnetna učinkovina iz podskupine derivatov propionske kisline, ki ima protibolečinsko, protirevmatično in protivročinsko delovanje.
Poglej Mišica in Ketoprofen
Kineziologija
Gib levega zgornjega uda - odročenje Kineziologíja je veda o gibanju človeškega telesa in je del širše vede, ki jo imenujemo mehanika.
Poglej Mišica in Kineziologija
Kita (anatomija)
Kíta ali tetiva je fibrozno vezivo, ki pritrjuje mišico na kost ali na hrustanec.
Poglej Mišica in Kita (anatomija)
Klasična masaža
Masaža pomeni izmenjavo dotika med dlanmi in telesom, na primer glavo, rokami in stopali.
Poglej Mišica in Klasična masaža
Klavdij Galen
Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.
Poglej Mišica in Klavdij Galen
Klobučnjaki
Klobučnjaki (znanstveno ime Scyphozoa) so razred morskih ožigalkarjev, v katerega uvrščamo približno 200 danes znanih vrst.
Poglej Mišica in Klobučnjaki
Koželjnična upogibalka zapestja
Koželjnična upogibalka zapestja Koželjnična upogibalka zapestja je mišica podlakti.
Poglej Mišica in Koželjnična upogibalka zapestja
Kofein
Molekularna struktura kofeina Kofein (tudi trimetilksantin (C8H10N4O2), tein, matein, guaranin in metiloteobromin) je naravni alkaloid, ki ga pridobivamo iz kavnih zrn, iz listov čajevca in iz kakavovih zrn.
Poglej Mišica in Kofein
Kokcidioidomikoza
Kokcídioidomikóza je bolezen, ki jo povzročata glivi Coccidioides immitis in Coccidioides posadasii.
Poglej Mišica in Kokcidioidomikoza
Kolobarniki
Deževnika Kolobarniki so skupina bilateralnih živali iz debla Annelida (latinsko annellus (majhen kolobar)) so živa bitja, katerih podaljšano telo je sestavljeno iz kolobarjev.
Poglej Mišica in Kolobarniki
Kolon
Kólon (lat. colon) je del debelega črevesa med slepim črevesom in danko.
Poglej Mišica in Kolon
Kongenitalna paramiotonija
Kongenitalna paramiotonija, tudi Eulenburgerjeva bolezen, je redka prirojena živčno-mišična bolezen, ki se deduje avtosomno dominantno.
Poglej Mišica in Kongenitalna paramiotonija
Kopun
Kopune že navidez ločimo od neskopljenih petelinov; imajo manjšo glavo, krajše noge in manj razvita greben ter podbradek. Kopun je izraz za samca domače kokoši (Gallus gallus domesticus) – petelina, ki so ga v mladosti kastrirali (skopili), da bi bilo meso zaklane živali okusnejše in bolj sočno.
Poglej Mišica in Kopun
Kost
Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.
Poglej Mišica in Kost
Kraški ovčar
Kraški ovčar ali kraševec je edina slovenska avtohtona pasma psa.
Poglej Mišica in Kraški ovčar
Kratka pritezalka
Kratka pritezalka (''adductor brevis'') in sosednje mišice Kratka pritezalka je mišica iz skupine primikalk v stegnu.
Poglej Mišica in Kratka pritezalka
Krčne žile
Krčne žile ali varice so bolezensko razširjene vene zlasti na golenih.
Poglej Mišica in Krčne žile
Kreatin
Kreatín je energetsko bogata snov v mišicah, ki po reverzibilnem prenosu fosfatne skupine s kreatinsko kinazo omogoča shranjevanje celične energije, potrebne za mišično delo.
Poglej Mišica in Kreatin
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Mišica in Kri
Kriobiologija
Beseda kriobiologija dobesedno pomeni znanost o življenju na hladnih temperaturah.
Poglej Mišica in Kriobiologija
Krojaška mišica
Krojaška mišica Krojaška mišica je najdaljša mišica v telesu.
Poglej Mišica in Krojaška mišica
Kromatofora
vrste ''Zebra Danio'' so odgovorne za zlitje organizma z okolico kot prilagoditev na temno (zgoraj) ali svetlo okolico (spodaj). Kromatofore so pigmentne in odsevne celice, ki se nahajajo v dvoživkah, ribah, plazilcih, rakih in glavonožcih.
Poglej Mišica in Kromatofora
Kronična bolečina
Kronična bolečina je bolečina, ki ostaja tudi po tem, ko osnovni vzrok bolezni ali poškodbe izgine, ali kadar vzroka ni mogoče odstraniti.
Poglej Mišica in Kronična bolečina
Krvni sladkor
Kŕvni sládkor pomeni glukozo, ki je v krvi, izraz pa se lahko nanaša tudi na njeno koncentracijo oziroma raven.
Poglej Mišica in Krvni sladkor
Krvni tlak
prekatu (modro) med sistolo in diastolo Krvni tlak je tlak krvi v žilah.
Poglej Mišica in Krvni tlak
Kuru
Kuru (iz besede kuria/guria - tresenje) je kronična degenerativna bolezen osrednjega živčevja, ki jo povzročajo prioni.
Poglej Mišica in Kuru
Kvadratni pronator
Kvadratni pronator Kvadratni pronator je mišica podlakti.
Poglej Mišica in Kvadratni pronator
Lansoprazol
Lansoprazól je učinkovina iz skupine zaviralcev protonske črpalke in zavira izločanje želodčne kisline.
Poglej Mišica in Lansoprazol
Lateralna pterigoidna mišica
Lateralna pterigoidna mišica Lateralna pterigoidna mišica je parna žvečna mišica.
Poglej Mišica in Lateralna pterigoidna mišica
Latirizem
Oksalildiaminopropanojska kislina Latirizem ali nevrolatirizem je bolezen živčevja pri ljudeh in udomačenih živalih, ki jo povzroča zaužitje strokov določenih stročnic iz rodu grahorjev (Lathyrus).
Poglej Mišica in Latirizem
Legioneloza
Legioneloza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča rod gramnegativnih bakterij Legionella.
Poglej Mišica in Legioneloza
Lenivci
Lenivci (znanstveno ime Folivora) je najuspešnejša skupina velikih sesalcev v Srednji in Južni Ameriki.
Poglej Mišica in Lenivci
Leopoldo Marco Antonio Caldani
Leopoldo Marco Antonio Caldani, italijanski anatom in fiziolog, * 1725, Bologna, Italija, † 1813, Padova.
Poglej Mišica in Leopoldo Marco Antonio Caldani
Letalo na človeški pogon
MIT Light Eagle, razvit iz MIT Daedalus Zrakoplov na človeški pogon (ang. Human-powered aircraft - HPA, rus. Muskuloljet) je zrakoplov, ki ga poganja oseba s svojimi lastnimi mišicami - največkrat s pedaliranjem.
Poglej Mišica in Letalo na človeški pogon
Levcin
Levcin (okrajšano kot Leu ali L) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CH(CH3)2.
Poglej Mišica in Levcin
Levitev
Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.
Poglej Mišica in Levitev
Lipoprotein
'''Zgradba lipoproteina (hilomikrona)''' '''ApoA, ApoB, ApoC, ApoE''' (apolipoproteini); '''T''' (triacilglicerol); '''C''' (holesterol); zeleno – fosfolipidi Lipoproteín je katerikoli od kompleksov lipidov z apolipoproteini, ki se med seboj razlikujejo po lipidni in beljakovinski sestavi in predstavljajo transportno obliko lipidov v krvi.
Poglej Mišica in Lipoprotein
Lizin
Lizin (skrajšano Lys ali K), (kodirata ga kodona AAA in AAG) je ɑ-aminokislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.
Poglej Mišica in Lizin
Luigi Galvani
Luigi Galvani, italijanski anatom, zdravnik in fizik, * 9. september 1737, Bologna, Italija, † 4. december 1798, Bologna.
Poglej Mišica in Luigi Galvani
Lymska borelioza
Lymska borelioza (tudi limska ali lajmska borelioza, pogovorno borelija) je bolezen, ki je posledica okužbe z bakterijami Borrelia burgdorferi, ki jo prenašajo klopi.
Poglej Mišica in Lymska borelioza
Mala ličnična mišica
Mala ličnična mišica (lat. M. zygomaticus minor) je pasata mišica stranskega dela obraza.
Poglej Mišica in Mala ličnična mišica
Mala prsna mišica
Mala prsna mišica Mala prsna mišica je tanka trikotna mišica, ki se nahaja pod veliko prsno mišico.
Poglej Mišica in Mala prsna mišica
Mala rombasta mišica
Mala rombasta mišica Mala rombasta mišica je ploščata mišica hrbta.
Poglej Mišica in Mala rombasta mišica
Maria Montessori
Maria Tecla Artemisia Montessori, italijanska zdravnica, učiteljica, filozofinja in dobrodelnica, * 31. avgust 1870, † 6. maj 1952.
Poglej Mišica in Maria Montessori
Medenična votlina
Medenična votlina je telesna votlina, ki jo omejujejo kosti medenice.
Poglej Mišica in Medenična votlina
Medialna pterigoidna mišica
Madialna pterigoidna mišica Medialna pterigoidna mišica je parna žvečna mišica.
Poglej Mišica in Medialna pterigoidna mišica
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Mišica in Medicina
Meduza (zoologija)
Meduza klobučnjaka iz rodu ''Chrysaora'' Plavanje kubomeduze (posnetek vrste ''Alatina alata'') Meduza je prostoplavajoča življenjska oblika predstavnikov nekaterih skupin ožigalkarjev, konkretno klobučnjakov, kubomeduz in trdoživnjakov, ki se razmnožuje spolno.
Poglej Mišica in Meduza (zoologija)
Meduza irukandji
''Malo kingi'' v plastični posodi Meduze irukandji so majhni in izjemno strupeni ožigalkarji, ki prebivajo v obalnih vodah na severu Avstralije.
Poglej Mišica in Meduza irukandji
Mehko tkivo
Mehka tkiva so v anatomiji tkiva, ki povezujejo, obdajajo organe ali jim dajejo oporo in niso kostnina.
Poglej Mišica in Mehko tkivo
Meningitis
Meningitis je vnetje ovojnic (mening) možganov in/ali hrbtenjače.
Poglej Mišica in Meningitis
Meso
Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.
Poglej Mišica in Meso
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Mišica in Metulji
Mišičje
Míšičje, míšičevje ali míšični sistém je organski sistem, sestavljen iz skeletnih, gladkih in srčnih mišic.
Poglej Mišica in Mišičje
Mišična celica
Shema zgradbe skeletne mišične celice Mišična celica ali miocit je glavni tip celice, ki sestavlja mišično tkivo in živalim omogoča premikanje.
Poglej Mišica in Mišična celica
Mišica dvigalka ustnega kota
Mišica dvigalka ustnega kota (lat. M. levator anguli oris) je pasata mišica globokega sklada osrednjega dela obraza.
Poglej Mišica in Mišica dvigalka ustnega kota
Mimika
Mimika Mimika je gibanje telesa oziroma premikanje obraznih mišic kot izraz čustev oziroma duševnega razpoloženja.
Poglej Mišica in Mimika
Mioglobin
Trirazsežnostna struktura mioglobina s hemom v sredini. Mioglobin je mišični hemoprotein, sestavljen iz ene polipeptidne verige in ene molekule hema, ki prenaša in hrani kisik v mišicah.
Poglej Mišica in Mioglobin
Mitohondrijska DNK
citoplazme prikazuje diskretna črna polja mtDNA Mitohondrijska DNK (mtDNA) je DNK, ki se nahaja v mitohondrijih, organelih, ki so v splošnem odgovorni za pretvorbo energije iz hranilnih snovi v obliko, uporabno za celice (tj. adenozin trifosfat ali ATP).
Poglej Mišica in Mitohondrijska DNK
Mlečna kislina
Vzorec mlečne kisline Mlečna kislina (IUPAC-ime: 2-hidroksipropanojska kislina, v uporabi je tudi ime propan-2-olska kislina) je šibka karboksilna kislina s tremi ogljikovimi atomi, s kemijsko formulo C3H6O3.
Poglej Mišica in Mlečna kislina
Mnogoščetinci
Mnogoščetínci (znanstveno ime Polychaeta) so razred mnogočlenarjev iz poddebla kolobarnikov.
Poglej Mišica in Mnogoščetinci
Monoplakofori
Monoplakofori (znanstveno ime Monoplacophora) so majhen razred globokomorskih mehkužcev, v katerega uvrščamo 31 danes živečih znanih vrst.
Poglej Mišica in Monoplakofori
Morska osa
Morska osa (znanstveno ime Chironex fleckeri) je ožigalkar iz razreda kubomeduz, ki prebiva predvsem v obalnih vodah na območju severne Avstralije, vzhodne Indijske podceline in jugovzhodne Azije.
Poglej Mišica in Morska osa
Morski psi
Morski psi (znanstveno ime Selachimorpha) so skupina rib hrustančnic, ki jih natančneje uvrščamo v podrazred Elasmobranchii (morski psi in skati).
Poglej Mišica in Morski psi
Motorična ploščica
'''živčnomišični stik''': 1-živec 2-mišična celica 3-mešički z molekulami acetilholina 4- acetilholinski receptor 5-mitohondrij Motorična ploščica (tudi živčnomišični stik) je stik med živcem in mišico.
Poglej Mišica in Motorična ploščica
Mravlje
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Mišica in Mravlje
Mrliška okorelost
Mrliška okorelost tudi smrtna okorelost (lat. rigor mortis) je ena izmed zgodnjih mrliških sprememb, ki se izraža kot zakrčenost in otrdelost vseh telesnih mišic vključno z gladkim mišičjem notranjih organov.
Poglej Mišica in Mrliška okorelost
Mrzlica
Mŕzlica je v medicini tresenje z nehotnimi mišičnimi kontrakcijami z občutkom mraza pred naglim zvišanjem telesne temperature.
Poglej Mišica in Mrzlica
Mrzlica denga
Mrzlica denga, znana tudi kot kostolomna mrzlica, pogovorno denga, je tropska bolezen, ki jo povzroča virus denge.
Poglej Mišica in Mrzlica denga
Muskulofascialna loža
Muskulofascialna loža, mišična ložaAhčan U., Gradišek B., Sluga B., Smrke D. (2014).
Poglej Mišica in Muskulofascialna loža
Navadna krastača
Navadna krastača (znanstveno ime Bufo bufo) ali evropska krastača je zelo razširjena vrsta krastač.
Poglej Mišica in Navadna krastača
Nekrotizirajoči fasciitis
Nekrotizirajoči fasciitis je resna, hitro potekajoča okužba globokih mišičnih ovojnic; ne prizadene mišic.
Poglej Mišica in Nekrotizirajoči fasciitis
Nevrit
Nevrít (ali akson) je dolg izrastek iz živčne celice, po katerem se prevaja akcijski potencial od telesa nevrona proti periferiji celice.
Poglej Mišica in Nevrit
Nevrologija
Možgani šimpanza Nevrologija je veja medicine.
Poglej Mišica in Nevrologija
Nikotin
Nikotín je tekoči alkaloid, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in v koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki.
Poglej Mišica in Nikotin
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Poglej Mišica in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nociceptor
Nocicéptor je bolečinski receptor, ki reagira na prisotno ali potencialno poškodbo tkiva.
Poglej Mišica in Nociceptor
Notranje uho
Notranje uho Notranje uho (lat. auris interna) predstavlja koščeni in membranozni labirint s čutnicami za sluh in ravnotežje in je pri sesalcih najbolj notranji del ušesa.
Poglej Mišica in Notranje uho
Notranji zajedavec
Notranji zajedavec ali endoparazit je zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja.
Poglej Mišica in Notranji zajedavec
Nuno Valente
Nuno Jorge Pereira Silva Valente, portugalski nogometaš, * 12. september 1974, Lizbona, Portugalska.
Poglej Mišica in Nuno Valente
Očesna orbikularna mišica
Očesna orbikularna mišica je ploska eliptična mišica, ki skupaj z vekami obkroža očesno votlino.
Poglej Mišica in Očesna orbikularna mišica
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Mišica in Ogljikov hidrat
Ohromelost
Ohromelost, hromost ali plegija je popolna izguba občutkov ali zmožnosti krčenja mišic v posameznih organih ali po vsem telesu.
Poglej Mišica in Ohromelost
Okončina
Okončina, končina ali ekstremitéta je gibljiv del telesa živali, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje.
Poglej Mišica in Okončina
Okostje
Pogled na okostje moškega s treh strani Okóstje ali skelét je v biologiji sistem, ki nudi oporo živečim organizmom.
Poglej Mišica in Okostje
Oksidacija alfa
Reakcijske stopnje oksidacije alfa Oksidacija alfa (α-oksidacija) je proces, pri katerem se iz določenih maščobnih kislin, ki imajo na β-ogljikovem (C) atomu metilno skupino, cepi samo eden ogljikov atom na karboksilnem koncu.
Poglej Mišica in Oksidacija alfa
Oksidacija beta
Oksidacija beta (tudi β-oksidacija) je proces, pri katerem se iz maščobnih kislin v obliki acil-koencima A (acil-CoA) postopno odcepljajo molekule acetil-koencima A (acetil-CoA), ki nato vstopajo v Krebsov cikel.
Poglej Mišica in Oksidacija beta
Okulomotorični živec
Okulomotorični živec (lat. nervus oculomotorius) je tretji možganski živec in je po funkciji zgolj motoričen.
Poglej Mišica in Okulomotorični živec
Omrtvelost
Omrtvelost ali pareza (lat. paresis) je lahna ali nepopolna ohromitev (paraliza).
Poglej Mišica in Omrtvelost
Opeklina
Opeklina prve stopnje (sončna opeklina). Opeklina je akutna lokalna okvara tkiva (zlasti kože) zaradi učinkovanja vročine, sevanja, kemikalij ali elektrike.
Poglej Mišica in Opeklina
Oprsje
muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.
Poglej Mišica in Oprsje
Orelanin
Orelanin je nefrotoksin (ledvični strup), ki se nahaja v številnih vrstah gob, zlasti iz družine koprenk (doslej so ga našli v 34 vrstah gob iz te družine).
Poglej Mišica in Orelanin
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Mišica in Organ (biologija)
Organski sistem
Organski sistemi ali organski sestavi so organizacijske enote organizma, po katerih se študira medicina, po katerih se praviloma razvrščajo bolezni in po katerih se načrtuje zdravljenje.
Poglej Mišica in Organski sistem
Ortotika
Ortotika je veda o ortopedskih napravah in njihovi uporabi.
Poglej Mišica in Ortotika
Osteoartroza
Osteoartróza ali samo artróza je degenerativna bolezen sklepov in pripadajočih struktur, mišic, sluznikov (burz), tetiv in veziva, ki jo spremljata bolečina in motena gibljivost.
Poglej Mišica in Osteoartroza
Otroška paraliza
Otroška paraliza, otroška ohromelost ali poliomielitis (žargonsko tudi okrajšano kot polio) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus in se kaže z vročino, glavobolom, bruhanjem, včasih z ohlapno omrtvelostjo (pareza) ali ohromitvijo (paraliza) zaradi okvar v prednjih rogovih hrbtnega mozga.
Poglej Mišica in Otroška paraliza
Otto Fritz Meyerhof
Otto Fritz Meyerhof, nemško-ameriški biokemik in zdravnik, * 12. april, 1884, Hannover, Nemško cesarstvo † 6. oktober, 1951, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA.
Poglej Mišica in Otto Fritz Meyerhof
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Mišica in Pajki
Patronažni obisk nosečnice na domu
Osnovno zdravstveno varstvo v Sloveniji omogoča obisk medicinske sestre v patronažnem varstvu na domu že v nosečnosti.
Poglej Mišica in Patronažni obisk nosečnice na domu
Pazdušna mišica
Pazdušna mišica Pazdušna mišica je mišica sprednje skupine nadlakti.
Poglej Mišica in Pazdušna mišica
Pazduha
Pázduha ali podpázduha (medicinsko tudi aksíla) je jama, ki jo omejujejo lateralno nadlaket, medialno stena prsnega koša, spredaj in zadaj pa mišice.
Poglej Mišica in Pazduha
Peginterferon alfa-2a
Péginterferón alfa-2a je konjugat rekombinantnega interferona alfa in polietilenglikola, s podaljšanim razpolovnim časom (77 h) v krvi.
Poglej Mišica in Peginterferon alfa-2a
Perutnina
Perutnina, tudi perjad ali starinsko kuretina, so vsi udomačeni ptiči, ki jih človek goji zaradi njihovih jajc, mesa ali perja.
Poglej Mišica in Perutnina
Pet elementov (vušing)
Pet elementov z vrisanimi odnosi ustvarjanja (krog) in odnosi uničenja (zvezda) Pet elementov ali vušing (五行; v zapisu pinjin wǔxíng, beremo kot wuɕiŋ) je pet substanc ali pet gibal iz kitajske metafizike in naj bi sestavljali naravne procese, pojave in materijo.
Poglej Mišica in Pet elementov (vušing)
Pijavke
Pijávke (znanstveno ime Hirudinea) so parazitski organizmi, ki drugim pijejo kri.
Poglej Mišica in Pijavke
Pilates
Pilates je posebna vrsta vaj za krepitev telesnih mišic.
Poglej Mišica in Pilates
Plantarna mišica
Plantarna mišica (belo); vidna je glava mišice in potek kite na medialno (levo) stran goleni Plantarna mišica ali struna (musculus plantaris) je mišica, ki se nahaja med dvoglavo mečno mišico in veliko mečno mišico na zadnji strani goleni.
Poglej Mišica in Plantarna mišica
Plazemska beljakovina
Plazemske beljakovine (tudi serumske beljakovine) so beljakovine v krvni plazmi.
Poglej Mišica in Plazemska beljakovina
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Mišica in Plazilci
Plinska gangrena
Plinska gangrena (grško gángraina - gnitje), plinski prisad ali klostridijska mionekroza je akutno in hudo nekrotizirajoče vnetje, pri katerem se v podkožju in v mišicah pojavljata plin in vodeni krvavi izcedek.
Poglej Mišica in Plinska gangrena
Plod (medicina)
Človeški plod Plod ali fetus je človeški organizem od devetega tedna znotrajmaterničnega razvoja do poroda.
Poglej Mišica in Plod (medicina)
Počasniki
Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.
Poglej Mišica in Počasniki
Počep
Počèp je vaja za moč, pri kateri vadeči spusti boke iz stoječega položaja in nato vstane nazaj v prvotni položaj.
Poglej Mišica in Počep
Požiranje
Magnetno resonančni posnetek požiranja v realnem času. Požíranje je kompletno motorično dogajanje, deloma hoteno deloma refleksno, pri katerem pride hrana iz ust skozi žrelo v požiralnik in s peristaltiko naprej v želodec.
Poglej Mišica in Požiranje
Podkolenska mišica
Podkolenska mišica je mišica, ki se uporablja za sprostitev kolena med tekom ali hojo.
Poglej Mišica in Podkolenska mišica
Podlahtnična upogibalka zapestja
Podlahtnična upogibalka zapestja Podlahtnična upogibalka zapestja je dvoglava mišica podlakti.
Poglej Mišica in Podlahtnična upogibalka zapestja
Poklicna bolezen
Poklicne bolezeni so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih razmer na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan in so v registru poklicnih bolezni.
Poglej Mišica in Poklicna bolezen
Polži
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
Poglej Mišica in Polži
Polisaharid
Polisaharidi so polimerne strukture ogljikovih hidratov, kjer so posamezne enote (mono- ali disaharidi) povezane z glikozidno vezjo.
Poglej Mišica in Polisaharid
Polkitasta mišica
Polkitasta mišica Polkitasta mišica je dolga mišica na zadnji strani stegna.
Poglej Mišica in Polkitasta mišica
Polopnasta mišica
Polopnasta mišica Polopnasta mišica je mišica sestavljena iz dveh medialnih in enega lateralnega snopa.
Poglej Mišica in Polopnasta mišica
Porod
Novorojenček in mati takoj po porodu Porod (latinsko partus) je zadnja stopnja nosečnosti, pri kateri plod zapusti maternico.
Poglej Mišica in Porod
Portugalska ladjica
Portugalska ladjica (znanstveno ime Physalia physalis) je ožigalkar iz razreda trdoživnjakov.
Poglej Mišica in Portugalska ladjica
Povrhnja upogibalka prstov
Povrhnja upogibalka prstov Povrhnja upogibalka prstov je dvoglava mišica podlakti.
Poglej Mišica in Povrhnja upogibalka prstov
Prader-Willijev sindrom
Prader-Willijev sindrom (okrajšano PWS) je redka genetska bolezen, ki nastane že ob spočetju, saj je vzrok odlom delca 15.
Poglej Mišica in Prader-Willijev sindrom
Prečno progasta mišičnina
Prečno progasta mišičnina ali prečno progasto mišično tkivo (ponekod tudi samo progasta mišičnina in progasto mišično tkivo) je tip mišičnine, za katero so značilne ponavljajoče se funkcionalne enote, imenovane sarkomere.
Poglej Mišica in Prečno progasta mišičnina
Predalasta pljuča
Johna Henryja Comstocka Predalasta pljuča so tip dihal, kakršna imajo nekateri predstavniki pajkovcev, predvsem ščipalci in pajki.
Poglej Mišica in Predalasta pljuča
Preprega
Prepréga ali aponevróza je v anatomiji široka kita ali večja plast fibroznega veziva.
Poglej Mišica in Preprega
Presledkovni stik
Presledkovni stik Preslédkovni stík ali néksus je stik med dvema sosednjima celicama, ki omogoča neposredno povezavo med njima in s tem prosto prehajanje predvsem manjših molekul (zlasti znotrajceličnih glasnikov oziroma sekundarnih obveščevalcev) ter prosto širjenje akcijskega potenciala.
Poglej Mišica in Presledkovni stik
Presnova ogljikovih hidratov
Pregled glavnih poti presnove ogljikovih hidratov Presnova ogljikovih hidratov ali metabolizem ogljikovih hidratov zajema vse biokemijske reakcije, odgovorne za sintezo, razgradnjo in pretvarjanje ogljikovih hidratov v živih organizmih.
Poglej Mišica in Presnova ogljikovih hidratov
Pripravki za hujšanje
Pripravki za hujšanje so izdelki, namenjeni za pomoč pri zniževanju telesne mase.
Poglej Mišica in Pripravki za hujšanje
Prožnostni modul
Próžnostni módul (tudi módul elástičnosti (predvsem v strojništvu) ali tudi Youngov módul) je fizikalna količina, določena pri raztezanju in stiskanju teles kot razmerje med mehansko napetostjo (silo na enoto preseka) in relativnim raztezkom v Hookovem zakonu.
Poglej Mišica in Prožnostni modul
Prostata
''Topografija prostate'' Prostata (iz grške besede, prostates - dobesedno »ta, ki stoji pred«, »zaščitnik«) ali obsečnica je del moških spolnih organov.
Poglej Mišica in Prostata
Prst (organ)
Prst je okončina človeškega telesa, organ manipulacije in občutka, ki ga najdemo na rokah in nogah ljudi in drugih prvakovChambers 1998 p. 603Oxford Illustrated pp. 311, 380.
Poglej Mišica in Prst (organ)
Ptič neletalec
Pingvini so med bolj znanimi ptiči neletalci Ptiči neletalci so raznovrstna skupina ptičev, ki nimajo sposobnosti letenja, pač pa se premikajo izključno s hojo ali plavanjem.
Poglej Mišica in Ptič neletalec
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Mišica in Rak (bolezen)
Rakava celica
Rakave celice (tudi rakaste celice) so nenormalne celice, ki se zaradi napak v delovanju regulacijskih mehanizmov celične delitve, diferenciacije in celičnega propada pospešeno delijo in v večjih številih tvorijo abnormalne novotvorbe, imenovane tumorji.
Poglej Mišica in Rakava celica
Razstrupljanje
Razstrupljanje ali detoksifikacija je odstranjevanje nakopičenih škodljivih snovi iz telesa.
Poglej Mišica in Razstrupljanje
Refleks
Refleks je najenostavnejša oblika vedenja, pri katerem pride do hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na dražljaj.
Poglej Mišica in Refleks
Revmatizem
Revmatízem ali revmatična bolezen (pogovorno révma) je skupni naziv za številne različne bolezni, ki prizadenejo okostje in mehke dele gibalnega aparata.
Poglej Mišica in Revmatizem
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Mišica in Ribe
Rjavi pajek samotar
Rjavi pajek samotar (znanstveno ime Loxosceles reclusa) je strupeni pajek iz družine Sicariidae, katerega ugriz lahko povzroči obsežno nekrozo tkiva v območju ugriza.
Poglej Mišica in Rjavi pajek samotar
Rjavo maščobno tkivo
Porazdelitev rjavega maščobnega tkiva v telesu mlade ženske, slikano s PET Rjavo maščobno tkivo ali rjavo maščevje je eden od dveh tipov maščobnih tkiv pri sesalcih.
Poglej Mišica in Rjavo maščobno tkivo
RNA cepivo
RNA cepivo (RNK cepivo) ali mRNA cepivo (mRNK cepivo) je nova vrsta cepiv za doseganje pridobljene imunosti z vektorjem (prenašalcem), ki vsebuje umetno informacijsko RNA (mRNA).
Poglej Mišica in RNA cepivo
Rožmarinska kislina
Rožmarinska kislina je ester kavne in 3,4-dihiidroksifenilmlečne kisline in se nahaja predvsem v rastlinskih vrstah družine skrholistovk (Boraginaceae) in ustnatic (Lamiaceae).Petersen M., Simmonds M. S. Rosmarinic acid. Phytochemistry. 2003; 62 (2): 121–125. Kot sestavina začimb se uporablja v vsakodnevni prehrani, čista spojina in različni rastlinski ekstrakti pa imajo tudi številne dokazane biološke učinke, zlasti antioksidativno, protivnetno in protimikrobno delovanje.
Poglej Mišica in Rožmarinska kislina
Rosuvastatin
Rosuvastatín, pod zaščitenim imenom Crestor in drugimi, je antihiperlipemik iz skupine statinov, ki se uporablja za preprečevanje srčno-žilnih zapletov pri bolnikih s povišanim tveganjem ter za zdravljenje dislipidemije.
Poglej Mišica in Rosuvastatin
Rumena mrzlica
Rumena mrzlica je huda tropska bolezen, ki jo povzroča flavivirus.
Poglej Mišica in Rumena mrzlica
Saksitoksin
Saksitoksin (STX) je nevrotoksični alkaloid, ki je naravno prisoten v nekaterih školjka in napihovalkah (Tetraodontidae).
Poglej Mišica in Saksitoksin
Sarkomera
Sarkomera je osnovna enota krčenja mišičnih vlakenc (miofibril).
Poglej Mišica in Sarkomera
Schadenfreude
Beseda Schadenfreude izvira iz nemškega jezika in predstavlja pozitivno čustvo (užitek, veselje, zadovoljstvo, zadoščenje, naslado), ki se pojavi kot odziv na nesrečo drugih.
Poglej Mišica in Schadenfreude
Seksualni fetišizem
Seksualni ali spolni fetišizem, priložnostno tudi erotični fetišizem, je seksualna fiksacija na neživi predmet ali del telesa, ki ne spada med spolovila (genitalije).
Poglej Mišica in Seksualni fetišizem
Semenjak
Semenjaka in prostata; pogled od zgoraj in spredaj ''Topografija semenjakov'' Semenjak (vesicula seminalis, glandulae vesiculosae), seminalna vezikula ali mehurnica je parna pomožna spolna žleza pri sesalcih moškega spola, ki se prilega zadajšnji strani sečnega mehurja.
Poglej Mišica in Semenjak
Senčna mišica
Senčna mišica Senčna mišica je parna mišica pahljačaste oblike, ki spada v skupino žvečnih mišic.
Poglej Mišica in Senčna mišica
Sezamoidna kost
štiriglave stegenske mišice stopalnice Sezamoidne kosti (ossa sesamoideum) je kost, ki je vpeta v kito (tetivo) mišice.
Poglej Mišica in Sezamoidna kost
Seznam mišic človeškega telesa
Seznam mišic človeškega telesa.
Poglej Mišica in Seznam mišic človeškega telesa
Sinkinezija
Sinkinezíja (grško: syn - ob +: kinesis - gibanje) ali pridrúženi gíb je sopojav nehotenega mišičnega giba, ki spremlja hoten gib, tj.
Poglej Mišica in Sinkinezija
Sjögrenov sindrom
Sjögrenov sindrom je kronična vnetna avtoimunska bolezen, pri kateri pride do uničenja žlez slinavk in solznih žlez, posledično pa se pojavita kserostomija (suhost ustne votline) in kseroftalmija (suhost veznice in roženice).
Poglej Mišica in Sjögrenov sindrom
Skeletna mišica
Zgradba skeletne mišice Skeletne mišice so mišice, ki so predvsem pod zavednim nadzorom, so odgovorne za premikanje in gibanje telesa, na primer mišice v spodnjih in zgornjih okončinah.
Poglej Mišica in Skeletna mišica
Sklep
Tečajast sklep komolca Sklep je zveza med kostmi pri organizmih, ki imajo skelet.
Poglej Mišica in Sklep
Skolioza
Rentgenska slika bolnika s skoliozo Skolioza (iz grščine skolíōsis - ukrivljen) je nefiziološka ukrivljenost hrbtenice v stran zaradi mišičnih ali kostnih okvar.
Poglej Mišica in Skolioza
Slinarice
Slinarice (znanstveno ime Cercopoidea) so skupina polkrilcev, ki natančneje spada med škržade in škržatke, vanjo pa uvrščamo okrog 3000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Mišica in Slinarice
Sloka mišica
Sloka (''gracilis'') in sosednje mišice Sloka mišica je dvosklepna mišica stegna.
Poglej Mišica in Sloka mišica
Smejalna mišica
Smejalna mišica Smejalna mišica je mimična mišica trikotne oblike.
Poglej Mišica in Smejalna mišica
Spalna bolezen
Spalna bolezen je razširjena v Podsaharski Afriki med 15° severne in 20° južne geografske širine.
Poglej Mišica in Spalna bolezen
Srčna mišičnina
Srčna mišičnina (imenovana tudi srčna mišica ali miokardij) je ena od treh vrst mišičnine pri vretenčarjih, drugi dve pa sta skeletna in gladka mišičnina.
Poglej Mišica in Srčna mišičnina
Srednja zadnjična mišica
Velika in srednja zadnjična mišica Srednja zadnjična mišica je mišica pahljačaste oblike.
Poglej Mišica in Srednja zadnjična mišica
Steatoza
Steatóza je v medicini čezmerno nabiranje maščobe v različnih celicah, tkivih ali organih.
Poglej Mišica in Steatoza
Stremenska mišica
Stremenska mišica (musculus stapedius) je najmanjša mišica v človeškem telesu, ki stabilizira prav tako najmanjšo kost v človeškem telesu, tj.
Poglej Mišica in Stremenska mišica
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Poglej Mišica in Strunarji
Supinatorna mišica
Mišica supinator Supinatórna míšica (žargonsko tudi supinátor) ali obračálka vníc je široka mišica, ki se ovija okoli zgornje tretjine koželjnice.
Poglej Mišica in Supinatorna mišica
T-2 mikotoksin
T-2 mikotoksin je trihotecenski mikotoksin, ki nastaja kot stranski produkt rodov gliv Fusarium.
Poglej Mišica in T-2 mikotoksin
Tasmanski vrag
Tasmanski vragi (znanstveno ime Sarcophilus harrisii) spadajo v podrazred vrečarjev in so avstralski endemiti, danes pa živijo le še na Tasmaniji.
Poglej Mišica in Tasmanski vrag
Telesna zgradba
Primerjava treh osnovnih tipov telesne zgradbe (od leve: vitki, mišičasti in čokati tip) Telesna zgradba, telesni ustroj ali konstitucija (redko habitus) je skupek dednih, prirojenih in pridobljenih telesnih značilnosti, predvsem morfoloških in funkcionalnih (oblika in razvitost kosti in mišic).
Poglej Mišica in Telesna zgradba
Telovadba
Športna vzgoja na gimnaziji v Mariboru leta 1957 Telovadba je izraz, s katerim pojmujemo telesne vaje, ki so namenjene krepitvi mišic, utrjevanju fizične kondicije in izpopolnjevanju telesnih sposobnosti.
Poglej Mišica in Telovadba
Teratom
Teratóm (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je tumor iz kličnih (spolnih) celic, ki so različno diferencirane in tvorijo različna zrela tkiva.
Poglej Mišica in Teratom
Terminologia Embryologica
Terminologia Embryologica (TE) je standardiziran seznam besed, ki se uporabljajo pri opisu človeških embrioloških in plodovih struktur.
Poglej Mišica in Terminologia Embryologica
Terminologia Histologica
Terminologia Histologica (TH) je nadzorovan besednjak za uporabo v citologiji in histologiji.
Poglej Mišica in Terminologia Histologica
Termogene rastline
Termogene rastline so skupina rastlin, ki so zmožne dvigniti svojo temperaturo nad temperaturo zraka v okolici.
Poglej Mišica in Termogene rastline
Termogeneza
telesno temperaturo Termogéneza je proces, s katerim toplokrvne (homeotermne) živali s stalno telesno temperaturo (endotermi) generirajo toploto ob porabi energijskih zalog, kadar zunanja temperatura pade pod neko kritično mejo.
Poglej Mišica in Termogeneza
Termogenin
Termogenin, razklopitveni protein 1 ali UCP1 je integralni transmembranski protein v notranji membrani mitohondrijev v rjavem maščobnem tkivu.
Poglej Mišica in Termogenin
Termoregulacija
Noj lahko ohranja temperaturo zelo konstantno, čeprav je lahko podnevi zelo vroče, ponoči pa zelo mrzlo. Termoregulacija je sposobnost organizma za ohranjanje telesne temperature v določenih mejah, tudi ob znatno drugačni temperaturi okolja.
Poglej Mišica in Termoregulacija
Tipalnica
Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.
Poglej Mišica in Tipalnica
Tipkovnica
Razpored tipk na angleški tipkovnici za PC. Tipkóvnica je električno-mehanska naprava ter najbolj razširjena vhodna naprava (nekatere specifične tipkovnice so lahko obenem tudi izhodna), pri kateri tipke delujejo kot stikala.
Poglej Mišica in Tipkovnica
Titin
Titin, TTN ali konektin je največji znani enojni polipeptid.
Poglej Mišica in Titin
Tkivno inženirstvo
Poenostavljeni pregled splošnih metod, ki se uporabljajo v regenerativni medicini Pod pojmom tkivno inženirstvo razumemo metode, ki z uporabo kombinacije celic, inženirstva in materialov ter primernih biokemijskih in fizikalno kemijskih dejavnikov izboljšajo ali zamenjajo biološko tkivo.
Poglej Mišica in Tkivno inženirstvo
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Mišica in Tkivo
Tlačenka
Rezini tlačenke. Tlačenka je klobasa, v kateri so kosi svinjskega mesa povezani z želatino.
Poglej Mišica in Tlačenka
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Mišica in Tlak
Tosa inu
Tosa inu je velik japonski borilni pes, ki je v Evropi razmeroma redek, v Sloveniji pa skoraj neznan.
Poglej Mišica in Tosa inu
Toxoplasma gondii
Toxoplasma gondii (grško toxon - lok + plasma - oblika) je parazitska pražival iz debla Apicomplexa.
Poglej Mišica in Toxoplasma gondii
Tozinameran
Tozinameran (INN), pod zaščitenim imenom Comirnaty, je cepivo proti covidu 19, ki ga je razvilo podjetje BioNTech v sodelovanju s Pfizerjem.
Poglej Mišica in Tozinameran
Tradicionalna kitajska medicina
Tradicionalna kitajska medicina (TKM) vsebuje vrsto tradicionalnih medicinskih praks s poreklom iz Kitajske, kjer se je začela razvijati že pred nekaj tisočletji.
Poglej Mišica in Tradicionalna kitajska medicina
Trakulje
Trakúlje (znanstveno ime Cestoda) so ena izmed skupin ploskih črvov.
Poglej Mišica in Trakulje
Trebušna prepona
Trebušna prepona Trebušna prepona ali diafragma (latinsko diaphragma abdominis, lahko tudi samo diaphragma) je pri sesalcih mišična pregrada med prsno in trebušno votlino.
Poglej Mišica in Trebušna prepona
Tresavica
Tresavica ali tremor je nenamerno, večinoma ritmično in neželeno premikanje mišic, ki vključuje oscilacijska gibanja enega ali več delov telesa.
Poglej Mišica in Tresavica
Trihineloza
Trihinelóza, tudi trihinóza, je bolezen, ki jo povzroči okužba z zajedavcem trihino in se kaže s prebavnimi motnjami, periorbitalnim edemom, vnetjem in otrdelostjo mišic z bolečino, vročino in eozinofilijo.
Poglej Mišica in Trihineloza
Troglava mečna mišica
Dvoglava mečna mišica Velika mečna mišica; (dvoglava mečna mišica je odstranjena za lažji prikaz) Troglava mečna mišica ali troglava golenska mišica (musculus triceps surae) je mišica, sestavljena iz dvoglave mečne mišice in velike mečne mišice.
Poglej Mišica in Troglava mečna mišica
Troglava nadlaktna mišica
Troglava nadlaktna mišica Troglava nadlaktna mišica je mišica nadlakti sestavljena iz treh glav (caput longum, caput laterale in caput mediale).
Poglej Mišica in Troglava nadlaktna mišica
Trzaj
Trzáj ali tík je nehoten, ponavljajoč se nagel gib ali zaporedje gibov v področju določene mišične skupine, ki jim tudi pacient ne vidi smisla (npr. mežikanje, hrkanje, zmigovanje z ramenom, vpletanje nesmiselnih besed v govor).
Poglej Mišica in Trzaj
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Poglej Mišica in Tuberkuloza
Tularemija
Tularemija je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča gramnegativna bakterija Francisella tularensis.
Poglej Mišica in Tularemija
Utesnitveni sindrom v muskulofascialni loži
Utesnitveni sindrom v muskulofascialni loži (tudi kompartmentalni sindrom, angl. compartment syndrome) je otekanje mišic v zaprtem prostoru muskulofascialne lože oziroma mišičnega kompartmenta (katerega od prostorov na udih, omejenega z mišičnimi ovojnicami in izpolnjenega z mišicami, žilami in živci), ki vodi v ishemično okvaro mišic.
Poglej Mišica in Utesnitveni sindrom v muskulofascialni loži
Utripača
košeninarja. Utripače ali haltere so parne okončine na oprsju nekaterih dvokrilih žuželk v obliki majhnih paličastih izrastkov z glavico na konici, ki spominjajo na bucikino glavico.
Poglej Mišica in Utripača
Valovita obrvna mišica
Valovita obrvna mišica je kratka valjasta mišica, ki poteka ob zgornjem očesnem loku do glabele.
Poglej Mišica in Valovita obrvna mišica
Vampirski ligenj
Vampirski ligenj (znanstveno ime Vampyroteuthis infernalis) je majhen globokomorski glavonožec, ki prebiva v zmerno toplih in tropskih predelih.
Poglej Mišica in Vampirski ligenj
Vaskulitis
Vaskulitisi oziroma angiitisi so skupina bolezni, pri kateri pride do poškodbe žil zaradi vnetja.
Poglej Mišica in Vaskulitis
Velika ličnična mišica
Velika ličnična mišica (lat. M. zygomaticus major) je pasata mišica stranskega dela obraza.
Poglej Mišica in Velika ličnična mišica
Velika mečna mišica
Velika mečna mišica; (dvoglava mečna mišica je odstranjena za lažji prikaz) Velika mečna mišica (musculus soleus, iz besede solea - sandal) je mišica na zadnji strani goleni, ki poteka pod dvoglavo mečno mišico, in je udeležena predvsem pri stoječem položaju in hoji.
Poglej Mišica in Velika mečna mišica
Velika pritezalka
Velika pritezalka (''adductor magnus'') in sosednje mišice Velika pritezalka največja in najmočnejša mišica skupine primikalk v stegnu.
Poglej Mišica in Velika pritezalka
Velika rombasta mišica
Velika rombasta mišica Velika rombasta mišica je ploščata mišica hrbta.
Poglej Mišica in Velika rombasta mišica
Velika zadnjična mišica
Lega velike zadnjične mišice Velika zadnjična mišica široka, ploščata mišica štirikotne oblike.
Poglej Mišica in Velika zadnjična mišica
Virus B19
Virus B19 ali parvovirus B19 (tudi eritrovirus B19) je virus iz družine parvovirusov, ki pri otrocih povzroča peto bolezen (infekcijski eritem), okužbo plodu in posledične okvare.
Poglej Mišica in Virus B19
Virusni hepatitis
Virusni hepatitis je hepatitis (vnetje jeter), ki ga povzroči virusna okužba.
Poglej Mišica in Virusni hepatitis
Vitamin D
Vitamin D je naziv za skupino sorodnih maščobotopnih sekosteroidnih snovi, ki imajo v telesu različne biološke funkcije; med drugim povečajo absorpcijo kalcija, magnezija in fosfata iz prebavil.
Poglej Mišica in Vitamin D
Votli organ
Votli organ je organ, katerega tkivo v notranjosti oblikuje prazen prostor – svetlino.
Poglej Mišica in Votli organ
Vročica chikungunya
Vročica chikungunya, virusna bolezen chikungunya, tudi samo chikungunya, čikungunja ali čikenganja, je virusna vročinska bolezen z bolečinami v sklepih in včasih s hemoragičnim izpuščajem.
Poglej Mišica in Vročica chikungunya
Vzdražnost
Vzdražnost je v fiziologiji sposobnost celic in tkiv, ki jih te celice sestavljajo, da se odzivajo na notranje ali zunanje dražljaje kot so signalne molekule, spremembe v koncentraciji ionov ali mehanske sile z depolarizacijo membrane.
Poglej Mišica in Vzdražnost
Willem Einthoven
Willem Einthoven, nizozemski fiziolog, * 22. maj, 1860, Semarang, Indonezija, † 29. september, 1927, Leiden, Nizozemska.
Poglej Mišica in Willem Einthoven
Wuchereria bancrofti
Wuchereria bancrofti je nitasti parazitski helmint iz naddružine filarij (Filariae oz. Filarioidea).
Poglej Mišica in Wuchereria bancrofti
Zastrupitev z živim srebrom
Elementarno živo srebro Zastrupitev z živim srebrom (poznana tudi kot hidrargrija ali merkurializem) je bolezen, katere vzrok je izpostavljenost živemu srebru ali njegovim spojinam.
Poglej Mišica in Zastrupitev z živim srebrom
Zastrupitev z gobami
Zastrupitev z gobami ali micetizem se nanaša na škodljive učinke zaradi zaužitja strupenih gob.
Poglej Mišica in Zastrupitev z gobami
Zastrupitev z vodo
Zastrupitev z vodo je motnja v možganih (encefalopatija), ki nastane zaradi možganske otekline (edema) po čezmernem pitju vode ali hipotonične raztopine (tj. po prekomerni hidraciji).
Poglej Mišica in Zastrupitev z vodo
Zaviralec aromataze
Aromataza pretvori testosteron v estradiol Aromataza pretvori androstenedion v estron Zaviralci aromataze ali aromatazni inhibitorji so skupina zdravil za zdravljenje raka dojke in jajčnika pri bolnicah po menopavzi.
Poglej Mišica in Zaviralec aromataze
Zaviralec nevraminidaze
Zaviralci nevraminidaze so protivirusne učinkovine, ki zavirajo encim nevraminidazo (imenovan tudi sialidaza), ki hidrolitično odcepi N-acetilnevraminsko kislino iz oligosaharidov v glikoproteinih, glikolipidih in peptidoglikanu, zaradi česar virus ne more zapustiti okužene celice in se širiti.
Poglej Mišica in Zaviralec nevraminidaze
Zaviralec protonske črpalke
Zaviralci (ali inhibitorji) protonske črpalke so protiulkusne učinkovine, ki zavirajo izločanje želodčnega soka z blokado delovanja protonske črpalke na sekretorni površini acidogenih celic.
Poglej Mišica in Zaviralec protonske črpalke
Zdravilo
Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.
Poglej Mišica in Zdravilo
Zgornja obračalka
Zgornja obračalka Zgornja obračalka v prav tudi okrogli pronator je mišica podlakti.
Poglej Mišica in Zgornja obračalka
Zmečkaninski sindrom
Zmečkaninski sindrom (angl. crush syndrome) je klinična slika, ki je posledica zmečkanja tkiva, posebej velikih mišic, in se kaže s šokom, z obsežnim edemom, oligurijo in drugimi znaki odpovedi ledvic.
Poglej Mišica in Zmečkaninski sindrom
Zumba
Zumba je fitnes program, ki ga je v devetdesetih letih dvajsetega stoletja razvil kolumbijski plesalec in koreograf Alberto "Beto" Perez.
Poglej Mišica in Zumba
Zunanji skelet
pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.
Poglej Mišica in Zunanji skelet
Prav tako znan kot Mišice, Mišičevje, Mišičnina, Mišično tkivo.
, Botulizem, Bovška ovca, Brazilski potujoči pajek, Bukcinatorna mišica, Carl Ferdinand Cori, Cefalizacija, Cefazolin, Cefotaksim, Ceftazidim, Ceftriakson, Cefuroksim, Celica, Cerebralna paraliza, Charles Scott Sherrington, Christian de Duve, Cistinoza, Citoskelet, Deskanje na snegu, Dipeptid, Dolga dlanska mišica, Dolga koželjnična iztezalka, Dolga palčna upogibalka, Dolga pritezalka, Duchennova mišična distrofija, Dvoglava mečna mišica, Dvoglava stegenska mišica, Dvoklopniki, Dvotrebušna mišica, Edmond H. Fischer, Edwin G. Krebs, Ehlers-Danlosov sindrom, Električni organ, Elektrokemija, Epileptični napad, Evolucija človeka, Fiziologija, Fiziologija vadbe, Fizioterapija, Furkula, Galvanski člen, Ganglij, Gastroezofagealna refluksna bolezen, Gelotologija, Genetsko vtisnjenje, Gensko zdravljenje, Gerty Cori, Glavobol, Glavonožci, Gliste, Globin, Globoka upogibalka prstov, Glukokortikoid, Glutamin, Grebenka, Grivasta podgana, Grlo, Hemofilija, Hemolimfa, Hemoroidi, Hidrostatski skelet, Hidroterapija za pse, HIV, Homeoreza, Hordotonalni organ, Hruškasta mišica, Iglokožci, Injekcija (medicina), Integumentni sistem, Intramuskularna aplikacija, Inzulinski receptor, Irski terier, Izkoristek, Ježerilci, Jeza, Jidźindźing, John Carew Eccles, John Franklin Enders, John James Rickard Macleod, Johnstonov organ, Jurski park 2: Izgubljeni svet, Kačji pastirji, Kačji strup, Kakapo, Kapilara, Ketoprofen, Kineziologija, Kita (anatomija), Klasična masaža, Klavdij Galen, Klobučnjaki, Koželjnična upogibalka zapestja, Kofein, Kokcidioidomikoza, Kolobarniki, Kolon, Kongenitalna paramiotonija, Kopun, Kost, Kraški ovčar, Kratka pritezalka, Krčne žile, Kreatin, Kri, Kriobiologija, Krojaška mišica, Kromatofora, Kronična bolečina, Krvni sladkor, Krvni tlak, Kuru, Kvadratni pronator, Lansoprazol, Lateralna pterigoidna mišica, Latirizem, Legioneloza, Lenivci, Leopoldo Marco Antonio Caldani, Letalo na človeški pogon, Levcin, Levitev, Lipoprotein, Lizin, Luigi Galvani, Lymska borelioza, Mala ličnična mišica, Mala prsna mišica, Mala rombasta mišica, Maria Montessori, Medenična votlina, Medialna pterigoidna mišica, Medicina, Meduza (zoologija), Meduza irukandji, Mehko tkivo, Meningitis, Meso, Metulji, Mišičje, Mišična celica, Mišica dvigalka ustnega kota, Mimika, Mioglobin, Mitohondrijska DNK, Mlečna kislina, Mnogoščetinci, Monoplakofori, Morska osa, Morski psi, Motorična ploščica, Mravlje, Mrliška okorelost, Mrzlica, Mrzlica denga, Muskulofascialna loža, Navadna krastača, Nekrotizirajoči fasciitis, Nevrit, Nevrologija, Nikotin, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Nociceptor, Notranje uho, Notranji zajedavec, Nuno Valente, Očesna orbikularna mišica, Ogljikov hidrat, Ohromelost, Okončina, Okostje, Oksidacija alfa, Oksidacija beta, Okulomotorični živec, Omrtvelost, Opeklina, Oprsje, Orelanin, Organ (biologija), Organski sistem, Ortotika, Osteoartroza, Otroška paraliza, Otto Fritz Meyerhof, Pajki, Patronažni obisk nosečnice na domu, Pazdušna mišica, Pazduha, Peginterferon alfa-2a, Perutnina, Pet elementov (vušing), Pijavke, Pilates, Plantarna mišica, Plazemska beljakovina, Plazilci, Plinska gangrena, Plod (medicina), Počasniki, Počep, Požiranje, Podkolenska mišica, Podlahtnična upogibalka zapestja, Poklicna bolezen, Polži, Polisaharid, Polkitasta mišica, Polopnasta mišica, Porod, Portugalska ladjica, Povrhnja upogibalka prstov, Prader-Willijev sindrom, Prečno progasta mišičnina, Predalasta pljuča, Preprega, Presledkovni stik, Presnova ogljikovih hidratov, Pripravki za hujšanje, Prožnostni modul, Prostata, Prst (organ), Ptič neletalec, Rak (bolezen), Rakava celica, Razstrupljanje, Refleks, Revmatizem, Ribe, Rjavi pajek samotar, Rjavo maščobno tkivo, RNA cepivo, Rožmarinska kislina, Rosuvastatin, Rumena mrzlica, Saksitoksin, Sarkomera, Schadenfreude, Seksualni fetišizem, Semenjak, Senčna mišica, Sezamoidna kost, Seznam mišic človeškega telesa, Sinkinezija, Sjögrenov sindrom, Skeletna mišica, Sklep, Skolioza, Slinarice, Sloka mišica, Smejalna mišica, Spalna bolezen, Srčna mišičnina, Srednja zadnjična mišica, Steatoza, Stremenska mišica, Strunarji, Supinatorna mišica, T-2 mikotoksin, Tasmanski vrag, Telesna zgradba, Telovadba, Teratom, Terminologia Embryologica, Terminologia Histologica, Termogene rastline, Termogeneza, Termogenin, Termoregulacija, Tipalnica, Tipkovnica, Titin, Tkivno inženirstvo, Tkivo, Tlačenka, Tlak, Tosa inu, Toxoplasma gondii, Tozinameran, Tradicionalna kitajska medicina, Trakulje, Trebušna prepona, Tresavica, Trihineloza, Troglava mečna mišica, Troglava nadlaktna mišica, Trzaj, Tuberkuloza, Tularemija, Utesnitveni sindrom v muskulofascialni loži, Utripača, Valovita obrvna mišica, Vampirski ligenj, Vaskulitis, Velika ličnična mišica, Velika mečna mišica, Velika pritezalka, Velika rombasta mišica, Velika zadnjična mišica, Virus B19, Virusni hepatitis, Vitamin D, Votli organ, Vročica chikungunya, Vzdražnost, Willem Einthoven, Wuchereria bancrofti, Zastrupitev z živim srebrom, Zastrupitev z gobami, Zastrupitev z vodo, Zaviralec aromataze, Zaviralec nevraminidaze, Zaviralec protonske črpalke, Zdravilo, Zgornja obračalka, Zmečkaninski sindrom, Zumba, Zunanji skelet.