Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Minojska doba

Index Minojska doba

Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.

74 odnosi: Agora, Ahhotep II., Ahmoz I., Akrotiri, Ank, Arhitekturni slog, Ashmolov muzej, Avaris, Štukatura, Brief Candle (Zvezdna vrata SG-1), Bronasta doba, Egejska civilizacija, Egejsko morje, Evropa (mitologija), Freska, Gema, Grčija, Grška mitologija, Grki, Hanija, Heladsko obdobje, Hidrija (posoda), Hios, Jamhad, Jaspis, Kanaan, Karneol, Kikladi, Kikladska civilizacija, Kikladska umetnost, Klesanec, Knosos, Kovinska doba, Kreta, Larnaks, Linearna pisava A, Luksor, Mehkužci, Mikenska doba, Mikenska vojska, Milet, Minojska keramika, Minojski izbruh, Monemvazija, Perzefona, Prazgodovinska umetnost, Protogeometrična umetnost, Rimska tehnologija, Riton, Rodos, ..., Santorini, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji, Seznam zgodovinskih vsebin, Sistrum, Stari Egipt, Starodavni Bližnji vzhod, Starogrška arhitektura, Stensko slikarstvo, Svetlobno nadstropje, Taveret, Umetniška keramika, Umetnost egejskih kultur, Vinčanski simboli, Zaklad iz Ajgine, Zeleni grški porfir, Zgodovina Armenije, Zgodovina Grčije, Zgodovina umetnosti, Zlato, 15. stoletje pr. n. št., 16. stoletje pr. n. št., 17. stoletje pr. n. št., 18. stoletje pr. n. št., 22. stoletje pr. n. št.. Razširi indeks (24 več) »

Agora

Agora v Efezu Agora (grško: ἀγορά, iz glagola ἀγείρω.

Novo!!: Minojska doba in Agora · Poglej več »

Ahhotep II.

Ahhotep II. je bila egipčanska kraljica in verjetno velika kraljeva žena faraona Kamoza.

Novo!!: Minojska doba in Ahhotep II. · Poglej več »

Ahmoz I.

Ahmoz I. (egipčansko jꜥḥ ms(j.w)), včasih tudi Amosis ali Aahmes, kar pomeni "Iah (Luna) je rojena", je bil faraon in ustanovitelj Osemnajste egipčanske dinastije, ki se šteje za prvo dinastijo Novega egipčanskega kraljestva.

Novo!!: Minojska doba in Ahmoz I. · Poglej več »

Akrotiri

Akrotiri (grško Ακρωτήρι) je minojsko bronastodobno naselje na vulkanskem grškem otoku Santorini (Tera).

Novo!!: Minojska doba in Akrotiri · Poglej več »

Ank

Ank (egiptovsko: IPA:; U + 2625 ☥ ali U + 132F9 𓋹) pomeni dih življenja, ključ Nila ali crux ansata (latinsko »križ z ročajem«).

Novo!!: Minojska doba in Ank · Poglej več »

Arhitekturni slog

Za arhitekturni slog so značilni elementi, zaradi katerih je zgradba ali druga struktura opazna ali zgodovinsko prepoznavna.

Novo!!: Minojska doba in Arhitekturni slog · Poglej več »

Ashmolov muzej

Ashmolov muzej (uradno ime Ashmolov muzej umetnosti in arheologije) na ulici Beaumont, Oxford, Anglija, je prvi univerzitetni muzej na svetu.

Novo!!: Minojska doba in Ashmolov muzej · Poglej več »

Avaris

Avaris (egipčansko ḥw.t wr.t, Hut-waret) je bil prestolnica Egipta med vladavino Hiksov.

Novo!!: Minojska doba in Avaris · Poglej več »

Štukatura

Štukatura, pogovorno tudi štuk (iz italijanskega stucco), je tehnika umetniškega ali obrtnega krašenja stenskih in stropnih ploskev v nizkem reliefu, z uporabo najrazličnejših motivov.

Novo!!: Minojska doba in Štukatura · Poglej več »

Brief Candle (Zvezdna vrata SG-1)

Brief Candle je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se O'Neill s posadko odpravi skozi zvezdna vrata na planet Argos, kjer v templju naletijo na mladenko sredi poroda.

Novo!!: Minojska doba in Brief Candle (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Novo!!: Minojska doba in Bronasta doba · Poglej več »

Egejska civilizacija

Egejska civilizacija je splošen izraz za evropske bronastodobne civilizacije na območju Grčije ob Egejskem morju.

Novo!!: Minojska doba in Egejska civilizacija · Poglej več »

Egejsko morje

Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.

Novo!!: Minojska doba in Egejsko morje · Poglej več »

Evropa (mitologija)

Kipec Evrope, ki jo nosi Zevs v podobi bika. Evropa (grško Ευρώπη, Eurṓpē) je v grški mitologiji hči feničanskega kralja Agenorja in Kadmosova sestra.

Novo!!: Minojska doba in Evropa (mitologija) · Poglej več »

Freska

Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.

Novo!!: Minojska doba in Freska · Poglej več »

Gema

Giovannija Bernardija, Britanski muzej Gema je droben predmet umetniško izdelan iz dragega ali poldragega kamna, vanj je z graviranim v reliefu upodobljen lik, zapis, inicialka, podoba živali, rastline in podobno.

Novo!!: Minojska doba in Gema · Poglej več »

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Minojska doba in Grčija · Poglej več »

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Novo!!: Minojska doba in Grška mitologija · Poglej več »

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Novo!!: Minojska doba in Grki · Poglej več »

Hanija

Pogled na pristanišče Hanija (grško Χανιά) je drugo največje mesto na Kreti in glavno mesto istoimenske prefekture.

Novo!!: Minojska doba in Hanija · Poglej več »

Heladsko obdobje

Heladsko obdobje je sodoben izraz za kulturo celinske Grčije, ki se je razvijala v bronasti dobi.

Novo!!: Minojska doba in Heladsko obdobje · Poglej več »

Hidrija (posoda)

Hidrija (grško ὑδρία, hydria) je vrsta posode za prenašanje vode v keramiki in kovini antične Grčije.

Novo!!: Minojska doba in Hidrija (posoda) · Poglej več »

Hios

Hios (grško) je s površino 842 km2 je peti največji grški otok, ki leži v severnem Egejskem morju in deseti največji otok v celotnem Sredozemskem morju.

Novo!!: Minojska doba in Hios · Poglej več »

Jamhad

Jamhad je bil staroveško semitsko kraljestvo s središčem v Halabu (Alep), Sirija.

Novo!!: Minojska doba in Jamhad · Poglej več »

Jaspis

Jaspis z Madagaskarja Jaspis je vrsta kremena in / ali kalcedona in drugih mineralnih faz, Kostov, R. I. 2010.

Novo!!: Minojska doba in Jaspis · Poglej več »

Kanaan

Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן‬, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.

Novo!!: Minojska doba in Kanaan · Poglej več »

Karneol

Karneol je rjavkasto rdeč mineral, ki se uporablja predvsem kot poldrag kamen za izdelavo nakita.

Novo!!: Minojska doba in Karneol · Poglej več »

Kikladi

Kikladi (grško, Kykládes) so otočje v Egejskem morju jugovzhodno od celinske Grčije in bivša administrativna prefektura Grčije.

Novo!!: Minojska doba in Kikladi · Poglej več »

Kikladska civilizacija

Kikladska civilizacija (tudi kikladska kultura ali kikladsko obdobje) je kultura zgodnje bronaste dobe, ki se je razvila na Kikladih v Egejskem morju in je svoj največji razvoj dosegla v obdobju med 3000 do 2000 pr.

Novo!!: Minojska doba in Kikladska civilizacija · Poglej več »

Kikladska umetnost

Kikladska umetnost zajema vizualno umetnost starodavne kikladske civilizacije, ki je cvetela na otokih v Egejskem morju od 3300 do 2000 pred našim štetjem.

Novo!!: Minojska doba in Kikladska umetnost · Poglej več »

Klesanec

Klesanec je fino površinsko obdelan (rezan, klesan) zid ali posamezen kamen, ki je bil obdelan do kvadra ali vzidan v zid.

Novo!!: Minojska doba in Klesanec · Poglej več »

Knosos

Knosos (Κνωσός) je bronastodobno arheološko najdišče na grškem otoku Kreta z ostanki najstarejšega mesta v Evropi.

Novo!!: Minojska doba in Knosos · Poglej več »

Kovinska doba

Kovinska doba je čas v prazgodovinskem obdobju, ko človek odkrije uporabo bakra, brona in nazadnje železa.

Novo!!: Minojska doba in Kovinska doba · Poglej več »

Kreta

Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).

Novo!!: Minojska doba in Kreta · Poglej več »

Larnaks

Larnaks λάρναξ, lárnaks, množina: λάρνακες, lárnakes) je vrsta majhne zaprte krste, zabojčka ali skrinje za pepel, ki se pogosto uporablja v minojski civilizaciji in v stari Grčiji kot posoda za ostanke ljudi - bodisi truplo (upognjeno nazaj) ali njegov pepel. Prvi larnaksi so se pojavili v minojskem obdobju egejske civilizacije, ko so dobile obliko keramičnih skrinj, ki so posnemale lesene skrinje, morda po vzoru egipčanskih skrinj. Bile so bogato okrašene z abstraktnimi vzorci, hobotnicami ter prizori lovskih in kultnih obredov. V kasnejšem helenističnem obdobju so postali priljubljeni larnaksi v obliki majhnih sarkofagov iz terakote, od katerih so bili nekateri poslikani v podobnih slogih kot sodobne grške vaze. V nekaj posebnih primerih se zdi, da so bili larnaksi izdelani iz dragocenih materialov, kot primer iz 4. stoletja pr. n. št., najden v Vergini v Makedoniji, iz zlata, z motivom sonca (zato znanega kot motiv Verginino sonca) na pokrovu. Manolis Andronikos, vodja arheoloških izkopavanj, je domneval, da so v larnaksu najverjetneje ostanki kralja Filipa II. Makedonskega, očeta Aleksandra Velikega.

Novo!!: Minojska doba in Larnaks · Poglej več »

Linearna pisava A

Linearna pisava A je nerazvozlana pisava, ki se je uporabljala v antični Grčiji (tudi kretski hieroglifi so nerazvozlani).

Novo!!: Minojska doba in Linearna pisava A · Poglej več »

Luksor

Luksor (arabsko الأقصر al-Uqṣur, egipčanska arabščina Loʔṣor, Sa'idi arabsko Logṣor, koptsko ⲛⲏ) je mesto v zgornjem (južnem) Egiptu in glavno mesto governorata Luksor.

Novo!!: Minojska doba in Luksor · Poglej več »

Mehkužci

Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.

Novo!!: Minojska doba in Mehkužci · Poglej več »

Mikenska doba

Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).

Novo!!: Minojska doba in Mikenska doba · Poglej več »

Mikenska vojska

O vojaški naravi mikenske Grčije (približno 1600–1100 pr. n. št.) v pozni bronasti dobi kažejo številna izkopana orožja, bojevniki in bojne upodobitve v sodobni umetnosti, pa tudi ohranjeni grški linearni zapisi B. Mikenci so vlagali v razvoj vojaške infrastrukture, pri čemer so vojaško proizvodnjo in logistiko nadzirali neposredno iz palačnih centrov.

Novo!!: Minojska doba in Mikenska vojska · Poglej več »

Milet

Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.

Novo!!: Minojska doba in Milet · Poglej več »

Minojska keramika

Minojska keramika je več kot uporabna za datiranje neme minojske civilizacije.

Novo!!: Minojska doba in Minojska keramika · Poglej več »

Minojski izbruh

Minojski vulkanski izbruh Tere okoli 1600 pr.

Novo!!: Minojska doba in Minojski izbruh · Poglej več »

Monemvazija

Monemvazija (grško, Monemvasía) je mesto in občina v Lakoniji, Grčija.

Novo!!: Minojska doba in Monemvazija · Poglej več »

Perzefona

Perzefona (levo) in Had (desno) - detajl z grške vaze V starogrški mitologiji in religiji je Perzefona, imenovana tudi Kore ali Cora, je hči Zevsa in Demetre.

Novo!!: Minojska doba in Perzefona · Poglej več »

Prazgodovinska umetnost

V zgodovini umetnosti je prazgodovinska umetnost vsa umetnost proizvedena v času pred odkritjem pisave, v času prazgodovinskih kultur, ki se začnejo nekje v zelo pozni geološki zgodovini in se na splošno nadaljujejo, dokler kultura bodisi ne razvije pisave ali druge metode vodenja evidenc ali ne naredi pomembnega stika z drugo kulturo, ki ima ali naredi nekaj evidenc o velikih zgodovinskih dogodkih.

Novo!!: Minojska doba in Prazgodovinska umetnost · Poglej več »

Protogeometrična umetnost

Protogeometrična umetnost ali protogeometrični slog je slog starogrškega lončarstva predvsem v Atenah v letih med približno 1050 in 900 pred našim štetjem, v grški temni dobi in pred arhaičnim obdobjem.

Novo!!: Minojska doba in Protogeometrična umetnost · Poglej več »

Rimska tehnologija

Rimska tehnologija je zbirka tehnik, veščin, metod, procesov in inženirskih praks, ki jih je uporabljala in razvijala starorimska civilizacija (753 pr. n. št. - 476 n. št.). Rimsko cesarstvo je bilo tehnološko napredna civilizacija antike.

Novo!!: Minojska doba in Rimska tehnologija · Poglej več »

Riton

Riton je konična posoda, iz katere so pili pijačo, da bi bili pijani ali pa so pijančevali ob nekaterih slovesnostih, kot so pitne daritve, lahko pa je le stal na mizi.

Novo!!: Minojska doba in Riton · Poglej več »

Rodos

Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.

Novo!!: Minojska doba in Rodos · Poglej več »

Santorini

Satelitski posnetek Santorinija Santorini 3D Santorini /gr.

Novo!!: Minojska doba in Santorini · Poglej več »

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.

Novo!!: Minojska doba in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji · Poglej več »

Seznam zgodovinskih vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Novo!!: Minojska doba in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Sistrum

Sekhemski sistrum Sistrum (latinsko sistrum, mn. sistra) iz grškega σεῖστρον, kar pomeni "tisto, kar se trese", je glasbilo iz družine tolkal, povezano predvsem s Starim Egiptom.

Novo!!: Minojska doba in Sistrum · Poglej več »

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Novo!!: Minojska doba in Stari Egipt · Poglej več »

Starodavni Bližnji vzhod

Starodavni Bližnji vzhod je bil sedež zgodnjih civilizacij v regiji in v grobem ustreza sodobnemu Bližnjemu vzhodu: Mezopotamija (sodobno Irak, jugovzhod Turčije, jugozahod Irana, severovzhod Sirije in Kuvajt), Stari Egipt, starodavni Iran (Elam, Medija, Partija in Perzija), Anatolija / Mala Azija in armensko visokogorje (Turška vzhodna Anatolija, Armenija, severozahod Irana, južna Gruzija in zahodni Azerbajdžan), Levant (sodobna Sirija, Libanon, Palestina, Izrael in Jordanija), Ciper in Arabski polotok.

Novo!!: Minojska doba in Starodavni Bližnji vzhod · Poglej več »

Starogrška arhitektura

Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.

Novo!!: Minojska doba in Starogrška arhitektura · Poglej več »

Stensko slikarstvo

Freske na glavnem oltarju kapele Saint-Sebastien Zgodbe Jataki v jamah Adžanta, okoli 200 pr. n. št. - 600 n. št. Sténsko slikárstvo je zvrst slikarstva, ki ima za podlago steno, strop ali drugo večjo stalno površino.

Novo!!: Minojska doba in Stensko slikarstvo · Poglej več »

Svetlobno nadstropje

V arhitekturi je svetlobno nadstropje del notranjosti, ki se dviga nad sosednjimi strehami in ima okna, ki v notranjost prepuščajo dnevno svetlobo.

Novo!!: Minojska doba in Svetlobno nadstropje · Poglej več »

Taveret

Taveret, Taurt, Tuat, Tuart, Ta-vert, Tavaret, Tvert in Taueret (grško, Thouéris) je bila staroegipčanska zaščitniška boginja rojstva otrok in plodnosti.

Novo!!: Minojska doba in Taveret · Poglej več »

Umetniška keramika

V umetnostni zgodovini keramika in umetniška keramika pomeni umetniške predmete: kot so figure, ploščice in namizni pribor izdelan iz gline in drugih surovin v procesu lončarstva.

Novo!!: Minojska doba in Umetniška keramika · Poglej več »

Umetnost egejskih kultur

''Kikladski idol'', 2700–2300 pr. n. št., višina 27 cm, kamen, Louvre, Pariz, maskota olimpijskih iger v Atenah 2004 ''Idol z Amorga'', zgodnje kikladsko obdobje, marmor, 88, 8 x 1 7,8 x 6 cm, Karlsruhe, Nemčija Umetnost egejskih kultur je umetnost kikladske, minojske (kretske) in mikenske kulture, ki so cvetele na širšem prostoru ob Egejskem morju okoli leta 2200–1200 pr.

Novo!!: Minojska doba in Umetnost egejskih kultur · Poglej več »

Vinčanski simboli

Vinčanski simboli, včasih imenovani vinčanski znaki, vinčanski zapisi, vinčansko-turdaški zapisi, staro-evropski zapisi, itd., so niz simbolov, najden v neolitiku (6. do 5. tisočletja pr. n. št) artefakti vinčanske kulture srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope.

Novo!!: Minojska doba in Vinčanski simboli · Poglej več »

Zaklad iz Ajgine

Zaklad iz Ajgine je pomemben minojski zlat zaklad, najden na otoku Ajgina v Grčiji.

Novo!!: Minojska doba in Zaklad iz Ajgine · Poglej več »

Zeleni grški porfir

Lapis Lacedaemonius (tudi Marmor Lacedaemonium, grško Krokeatis Lithos, italijansko Porfido verde antico ali Porfido verde di Grecia, večkrat narobe imenovan tudi Serpentino verde antico zaradi samega vzorca, ki spominja na kačjo kožo; v italijanščini 'serpentino' pomeni 'kačji') znan tudi Špartanski bazalt je oblika andezita ali vulkanska kamnina, ki je danes znana le iz enega vira v vasi Krokeai na Peloponezu v Grčiji.

Novo!!: Minojska doba in Zeleni grški porfir · Poglej več »

Zgodovina Armenije

Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.

Novo!!: Minojska doba in Zgodovina Armenije · Poglej več »

Zgodovina Grčije

Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.

Novo!!: Minojska doba in Zgodovina Grčije · Poglej več »

Zgodovina umetnosti

Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.

Novo!!: Minojska doba in Zgodovina umetnosti · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Novo!!: Minojska doba in Zlato · Poglej več »

15. stoletje pr. n. št.

Petnajsto stoletje pr.

Novo!!: Minojska doba in 15. stoletje pr. n. št. · Poglej več »

16. stoletje pr. n. št.

Šestnajsto stoletje pr.

Novo!!: Minojska doba in 16. stoletje pr. n. št. · Poglej več »

17. stoletje pr. n. št.

Sedemnajsto stoletje pr.

Novo!!: Minojska doba in 17. stoletje pr. n. št. · Poglej več »

18. stoletje pr. n. št.

Osemnajsto stoletje pr.

Novo!!: Minojska doba in 18. stoletje pr. n. št. · Poglej več »

22. stoletje pr. n. št.

Dvaindvajseto stoletje pr.

Novo!!: Minojska doba in 22. stoletje pr. n. št. · Poglej več »

Preusmerja sem:

Kretska civilizacija, Kretska kultura, Minojska civilizacija, Minojska kultura.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »