Kazalo
77 odnosi: ABC kni'zicza, Abeczedarium Szlowenszko, Adam Ivanoci, Andrej Karlin, Anton Števanec, Župnija Pertoča, Cerkev Marijinega rojstva, Tišina, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad, Cerkev sv. Benedikta, Kančevci, Cerkev sv. Jurija, Sveti Jurij, Dühovni Áldovi, Dolnji Slaveči, Dvakrat 52 Bibliszke Historie, Evangelij, Gaber (priimek), Grad (grad), Gradiščanščina, Gregor Jožef Plohel, György Káldi, Jožef Borovnjak, Jožef Ficko (pisatelj), Jožef Sakovič, Jožef Smej, Juri Küzmič, Kajkavščina, Kančevci, Katekizem, Katolicsanszki katekizmus za solare, Küzmič, Krátka summa velikoga katekizmussa, Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke, Mála biblia z-kejpami, Mála historia bibliszka, Mihael Gaber, Molite bratje!, Molitvena kniga, Narečna književnost, Nedelni i svetešnji Evangeliumi, Nikola Krajačević, Nova zaveza, Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih, Prekmurci, Prekmurje, Prekmurski knjižni jezik, Prekmursko narečje, Seznam cest in ulic v Ljubljani, Seznam osebnosti iz Občine Gornja Radgona, Seznam osebnosti iz Občine Grad, Seznam osebnosti iz Občine Moravske Toplice, Seznam prekmurskih katoliških tiskov (1780–1944), ... Razširi indeks (27 več) »
ABC kni'zicza
Spominski stolp za ABC kni'ziczo v Ivanovcih, kjer bila nekoč stara parokija. ABC kni'zicza (Abecedna knjižica) je rimskokatoliški abecednik v prekmurščini.
Poglej Mikloš Küzmič in ABC kni'zicza
Abeczedarium Szlowenszko
Abeczedarium Szlowenszko (Slovenski abecednik) je druga tiskana knjiga v prekmurščini iz leta 1725.
Poglej Mikloš Küzmič in Abeczedarium Szlowenszko
Adam Ivanoci
Adam Ivanoci (madžarsko Ivanóczy Ádám), slovenski katoliški duhovnik, * 1756, Ivanovci, † 27. februar 1824, Beltinci.
Poglej Mikloš Küzmič in Adam Ivanoci
Andrej Karlin
Andrej Karlin, slovenski rimskokatoliški duhovnik in škof, * 15. november 1857, Stara Loka, Slovenija (tedaj Avstrijsko cesarstvo) † 5. april 1933, Maribor, Slovenija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).
Poglej Mikloš Küzmič in Andrej Karlin
Anton Števanec
Anton Števanec (ponekod Štefanec, madžarsko Stevanecz Antal, Stevanécz Antal, Steffanecz Antal), slovenski nabožni pisatelj, učitelj, kantor in vaški notar, * 29. december 1861, Vanča ves, † 12. april 1921, Zalaháshágy.
Poglej Mikloš Küzmič in Anton Števanec
Župnija Pertoča
Župnija Pertoča je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Murska Sobota Škofije Murska Sobota.
Poglej Mikloš Küzmič in Župnija Pertoča
Cerkev Marijinega rojstva, Tišina
Cerkev Marijinega rojstva je v kraju Tišina in občini Tišina.
Poglej Mikloš Küzmič in Cerkev Marijinega rojstva, Tišina
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad
Cerkev stoji v kraju Grad, v župniji Grad in istoimenski občini.
Poglej Mikloš Küzmič in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad
Cerkev sv. Benedikta, Kančevci
Cerkev sv.
Poglej Mikloš Küzmič in Cerkev sv. Benedikta, Kančevci
Cerkev sv. Jurija, Sveti Jurij
Župnijska cerkev sv.
Poglej Mikloš Küzmič in Cerkev sv. Jurija, Sveti Jurij
Dühovni Áldovi
Dühovni Áldovi, tudi Dühovni Áldov (Duševni blagoslovi), je molitvenik v prekmurščini iz 1829, ki je bil sestavljen za evangeličanske Slovence v Slovenski krajini na Ogrskem.
Poglej Mikloš Küzmič in Dühovni Áldovi
Dolnji Slaveči
Dolnji Slaveči (madžarsko Alsócsalogány, prekmursko Dolenji Slaveči, ali Spoudnji Slaveči, nemško Unter Slabitsch) so naselje v Občini Grad.
Poglej Mikloš Küzmič in Dolnji Slaveči
Dvakrat 52 Bibliszke Historie
Lev pomori proroka, ki je opozarjal izraelskega kralja Jerobeáma zaradi njegovega poganstva; Elija ob potoku Kerítu (Prva knjiga kraljev). Dvakrat 52 Bibliszke Historie (Dvakrat dvainpetdeset biblijskih zgodb) je šolska veroučna knjiga, ter prevod Biblije v prekmurščini, ki jo je napisal Aleksander Terplan puconski evangeličanski dušni pastir, izdali so jo 1847 v Kisegu na Ogrskem.
Poglej Mikloš Küzmič in Dvakrat 52 Bibliszke Historie
Evangelij
Evangélij je eden od štirih biblijskih opisov Kristusovega nauka, dela in življenja, ki so ga zapisali štirje evangelisti.
Poglej Mikloš Küzmič in Evangelij
Gaber (priimek)
Gaber je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.
Poglej Mikloš Küzmič in Gaber (priimek)
Grad (grad)
Grad Grad (nekoč Gornjelendavski grad, madžarsko Felsőlendvai vár) stoji v istoimenskem naselju Grad na Goričkem.
Poglej Mikloš Küzmič in Grad (grad)
Gradiščanščina
Gradiščanščina (hrvaško Gradišćanski jezik, Gradišćanština, ali Gradišćansko narječje, nemško Burgenlandkroatische Sprache, madžarsko Gradistyei nyelv, Gradiscsei nyelv) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika.
Poglej Mikloš Küzmič in Gradiščanščina
Gregor Jožef Plohel
Gregor Jožef Plohel (ali Plochl), slovenski rimskokatoliški duhovnik, ptujski dekan, verski pisec, avtor prve knjige v vzhodni štajerščini.
Poglej Mikloš Küzmič in Gregor Jožef Plohel
György Káldi
György Káldi madžarski jezuit, teolog, katoliški pisec, prevajalec prvega madžarskega katoliškega Svetega pisma.
Poglej Mikloš Küzmič in György Káldi
Jožef Borovnjak
Jožef Borovnjak (madž. Borovnják ali Borovnyák József), slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj na Ogrskem.
Poglej Mikloš Küzmič in Jožef Borovnjak
Jožef Ficko (pisatelj)
Kratak pregléd sztaroga zakona. Jožef Ficko (madžarsko Ficzkó József) rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, slovenskega rodu, pisal je v hrvaščini (gradiščanščini).
Poglej Mikloš Küzmič in Jožef Ficko (pisatelj)
Jožef Sakovič
Jožef Sakovič (madžarsko Szakovics József, nemško Joseph Sakowitsch), rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisatelj in eden najpomembnejših avtorjev prekmurskega jezika v 20. stoletju.
Poglej Mikloš Küzmič in Jožef Sakovič
Jožef Smej
Jožef Smej, slovenski škof, teolog, pesnik, pisatelj in prevajalec, * 15. februar 1922, Bogojina; † 21. november 2020, Lenart v Slovenskih goricah.
Poglej Mikloš Küzmič in Jožef Smej
Juri Küzmič
Edini stari Küzmič-zvon. Na njem ime župnika Juriva Küzmiča. Juri Küzmič (tudi ~ Küzmitš,, prekmursko Jürko Küzmič), slovenski rimskokatoliški župnik in dekan Őrséga, na Madžarskem, * Dolnji Slaveči, 14. december, 1752; † Števanovci, 27.
Poglej Mikloš Küzmič in Juri Küzmič
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Poglej Mikloš Küzmič in Kajkavščina
Kančevci
Kančevci (madžarsko Felsőszentbenedek, prekmursko Sv. Bedenik) so obcestna vas, ki stoji ob cesti Martjanci - Gornji Petrovci v Občini Moravske Toplice.
Poglej Mikloš Küzmič in Kančevci
Katekizem
prekmurski katekizem iz leta 1906 (izdali so ga najprej 1780, napisal ga je Mikloš Küzmič Katekízem (grško, latinsko catechismus) je seznam verskih resnic, ki se uporablja pri verskem pouku v različnih krščanskih Cerkvah.
Poglej Mikloš Küzmič in Katekizem
Katolicsanszki katekizmus za solare
Katolicsanszki katekizmus za solare (Katoliški katekizem za šolare) je rimskokatoliški šolski katekizem, ki ga je v prekmurščini leta 1909 napisal bogojinski župnik Ivan Baša.
Poglej Mikloš Küzmič in Katolicsanszki katekizmus za solare
Küzmič
Küzmič je priimek več znanih Slovencev, ki se pojavlja predvsem v pomurski regiji.
Poglej Mikloš Küzmič in Küzmič
Krátka summa velikoga katekizmussa
Krátka summa velikoga katekizmussa (Kratko bistvo velikega katekizma) je prvi prekmurski katoliški katekizem, ki ga je napisal Mikloš Küzmič.
Poglej Mikloš Küzmič in Krátka summa velikoga katekizmussa
Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke
Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke ali Vandalszka vüszta (Kratki nauk madžarskega jezika za začetnika, madžarsko Kis magyar nyelvtan) je madžarsko-slovenska (prekmurska) slovnica Jožefa Košiča, ki ga je napisal leta 1833.
Poglej Mikloš Küzmič in Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke
Mála biblia z-kejpami
Mála biblia z-kejpami (Mala biblija s slikami) je šolska biblija vprekmurščini od Petra Kolarja turniškega kaplana.
Poglej Mikloš Küzmič in Mála biblia z-kejpami
Mála historia bibliszka
Mála historia bibliszka (Mala bibliska historija) je evangeličanski šolski veroučni učbenik in prevod Svetega pisma Janoša Kardoša, ki ga je objavil leta 1840.
Poglej Mikloš Küzmič in Mála historia bibliszka
Mihael Gaber
Mihael Gaber (tudi Miháo Gaber), slovenski rimskokatoliški duhovnik v Slovenski okroglini, * 1753, Dolnji Slaveči, † 13. september 1815 Gaber je bil edini slovenski mecen Mikloša Küzmiča iz domačega kraja.
Poglej Mikloš Küzmič in Mihael Gaber
Molite bratje!
Molite bratje! (1930) Molite bratje! (1936) Molite bratje! je novi prekmurski molitvenik, ki ga je najprej napisal Jožef Radoha 1929, potem ga je povečal Jožef Sakovič dolnjeseniški župnik 1930.
Poglej Mikloš Küzmič in Molite bratje!
Molitvena kniga
Davidov 50. psalm ''(žoltar)'' v izdaji Knige molitvene iz leta 1847. Molitvena kniga ali Kniga Molitvena je molitvenik v prekmurščini in drugo pomembnejše delo Mikloša Küzmiča.
Poglej Mikloš Küzmič in Molitvena kniga
Narečna književnost
Narečna književnost je avtorsko leposlovje v narečju kakega od knjižnih jezikov.
Poglej Mikloš Küzmič in Narečna književnost
Nedelni i svetešnji Evangeliumi
Nedelni i svetešnji Evangeliumi (Nedeljni in praznični evangeliji) je kratek zvezek, ki vsebuje biblijske odlomke iz štirih evangelijev v prekmurščini.
Poglej Mikloš Küzmič in Nedelni i svetešnji Evangeliumi
Nikola Krajačević
Nikola Krajačević Sartorius (staro kajkavsko: Miklouš Krajačević, prekmursko Mikloš Krajačevič), kajkavsko-hrvaški pesnik, pisatelj, rimskokatoliški duhovnik, * 29. november 1581, Sisek, † 9. marec 1653, Zagreb.
Poglej Mikloš Küzmič in Nikola Krajačević
Nova zaveza
Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.
Poglej Mikloš Küzmič in Nova zaveza
Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih
Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih (Pomoč bolnikov in umirajočih) je prekmurski molitvenik Mikloša Küzmiča, ki je bil natisnjen 1781 v Šopronu.
Poglej Mikloš Küzmič in Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih
Prekmurci
Prekmurci (prekmursko narečje: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge) so Slovenci, ki živijo v Prekmurju.
Poglej Mikloš Küzmič in Prekmurci
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Mikloš Küzmič in Prekmurje
Prekmurski knjižni jezik
Prekmurski knjižni jezik ali prekmurska knjižna norma (prekmursko Prekmörski, ali Prekmürski kniževni jezik) je bil jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmurskega narečja.
Poglej Mikloš Küzmič in Prekmurski knjižni jezik
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Mikloš Küzmič in Prekmursko narečje
Seznam cest in ulic v Ljubljani
Seznam ljubljanskih ulic, naselij in vasi je abecedni seznam cest, ulic, naselij in vasi v Ljubljani s povezavami na članke po katerih so dobile ime.
Poglej Mikloš Küzmič in Seznam cest in ulic v Ljubljani
Seznam osebnosti iz Občine Gornja Radgona
Seznam osebnosti iz Občine Gornja Radgona vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Mikloš Küzmič in Seznam osebnosti iz Občine Gornja Radgona
Seznam osebnosti iz Občine Grad
Seznam osebnosti iz občine Grad vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Grad.
Poglej Mikloš Küzmič in Seznam osebnosti iz Občine Grad
Seznam osebnosti iz Občine Moravske Toplice
V seznam osebnosti iz Občine Moravske Toplice so vključene osebe, ki so se rodile, delovale ali umrle v Občini Moravske Toplice.
Poglej Mikloš Küzmič in Seznam osebnosti iz Občine Moravske Toplice
Seznam prekmurskih katoliških tiskov (1780–1944)
Seznam prekmurskih katoliških tiskov med 1780 in 1951.
Poglej Mikloš Küzmič in Seznam prekmurskih katoliških tiskov (1780–1944)
Seznam slovenskih pesnikov
Seznam slovenskih pesnikov in pesnic.
Poglej Mikloš Küzmič in Seznam slovenskih pesnikov
Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.
Poglej Mikloš Küzmič in Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem
Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem.
Poglej Mikloš Küzmič in Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem
Seznam slovenskih prevajalcev
Seznam slovenskih prevajalcev.
Poglej Mikloš Küzmič in Seznam slovenskih prevajalcev
Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju
Slovenščina v 17. in 18. stoletju je bil jezik sporazumevanja večine prebivalstva, vendar je bilo razen cerkvenih napisano le malo knjig.
Poglej Mikloš Küzmič in Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju
Slovenska književnost
Hinko Smrekar - karikatura slovenskih literatov iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Slovenska književnost se začne z zapisi Brižinskih spomenikov okoli leta 1000.
Poglej Mikloš Küzmič in Slovenska književnost
Slovenski prevodi Svetega pisma
Prva stran Dalmatinove Biblije Slovenski prevodi Svetega pisma imajo svoj začetek v 16.
Poglej Mikloš Küzmič in Slovenski prevodi Svetega pisma
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Mikloš Küzmič in Sveto pismo
Szlovenszki silabikár
Szlovenszki silabikár (Slovenski obrednik) je prekmurska tiskana knjiga, ki jo je napisal Mikloš Küzmič, kančevski župnik in dekan Slovenske okrogline.
Poglej Mikloš Küzmič in Szlovenszki silabikár
Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo
Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo (Položaj starešine in vabljenje na svatbo) je knjiga Štefana Sijartoja z Večeslavec, ki je bil domanjševski evangeličanski šolmošter, ko so izdali knjigo.
Poglej Mikloš Küzmič in Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo
Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa
Prva stran Krátke summe sztároga i nouvoga testamentoma. Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa (Kratki nauk svete historije Stare in Nove zaveze) je veroučni učbenik, ter prevod Svetega pisma v prekmurščini od Mikloša Küzmiča dekana Slovenske okrogline.
Poglej Mikloš Küzmič in Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa
Szvéta krizsna pót
Szvéta krizsna Pót (Sveta križna pot) je delo Jožefa Borovnjaka cankovskega župnika.
Poglej Mikloš Küzmič in Szvéta krizsna pót
Szvéti evangyeliomi
Slovenskem Porabju). Szvéti evangeliomi (1841). Szvéti evangeliomi (1858). Krajačevićovi ''Szveti evangeliomi'' iz leta 1651. Szvéti evangyeliomi ali Szvéti evangeliomi (Sveti evangeliji) so delni prevod katoliške Nove zaveze v prekmurščino, ki ga je Mikloš Küzmič prevedel iz kajkavskih, slovenskih, latinskih in madžarskih virov.
Poglej Mikloš Küzmič in Szvéti evangyeliomi
Vöre krsztsánszke krátki návuk
Vöre krsztsánszke krátki návuk je prekmurski evangeličanski katekizem.
Poglej Mikloš Küzmič in Vöre krsztsánszke krátki návuk
Vendel Ratkovič
Vendel (Vendelin) Ratkovič ponekod Ratkovitš (madžarsko Ratkovics Vendel) slovenski rimskokatoliški duhovnik, kanonik, dekan Murske Sobote in pisatelj na Ogrskem, * 5. september 1834, Lendava, † 20. januar 1907, Sombotel.
Poglej Mikloš Küzmič in Vendel Ratkovič
Vendsko vprašanje
Sándor Mikola: ''Preteklost in sedanjost Vendstva'' – brošura je bila glavna propaganda asimilacija Slovencev. Vendsko vprašanje ali Vendska teorija (madžarsko Vendkérdés, prekmursko Vendsko, ali Vendiško pítanje) je teorija o prekmurskih in porabskih Slovencih v 19.
Poglej Mikloš Küzmič in Vendsko vprašanje
Vogrszki-vendiski rêcsnik
Vogrszki-vendiski rêcsnik (Madžarsko-vendski/prekmurski slovar, madžarsko Magyar-vend szótár) je slovar prekmurskoslovenščine Janoša Flisarja in prvi popolni prekmurski slovar.
Poglej Mikloš Küzmič in Vogrszki-vendiski rêcsnik
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je park in zaščiten kulturni spomenik v Petanjcih v Prekmurju.
Poglej Mikloš Küzmič in Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih
11. april
11.
Poglej Mikloš Küzmič in 11. april
13. september
13.
Poglej Mikloš Küzmič in 13. september
15. september
15.
Poglej Mikloš Küzmič in 15. september
1737
1737 (MDCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Mikloš Küzmič in 1737
1783
1783 (MDCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Mikloš Küzmič in 1783
1790
1790 (MDCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Mikloš Küzmič in 1790
1796
1796 (MDCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Mikloš Küzmič in 1796
1804
1804 (MDCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Mikloš Küzmič in 1804
1815
1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Mikloš Küzmič in 1815
Prav tako znan kot Miklavž Küzmič.