62 odnosi: Anglija, Časovni pregled izumov, Benzen, Copleyjeva medalja, Diamagnetizem, Dušikov triklorid, Električni generator, Elektrika, Elektrika in magnetizem, Elektroda, Elektrokemija, Elektromagnetna indukcija, Elektromagnetno polje, Elektromotor, Ernest Rutherford, Etan, Etanol, Farad, Faradayev paradoks, Faradayev pojav, Faradayeva čaša, Faradayeva kletka, Faradayeva konstanta, Humphry Davy, Indukcijski zakon, Ionska spojina, James Prescott Joule, John Tyndall, Joseph von Fraunhofer, Kožni pojav, Kraljeva medalja, Kraljeva ustanova Velike Britanije, Magnetohidrodinamika, Matematična fizika, Naftalen, Ogljikov dioksid, Penzance, Philosophical Transactions of the Royal Society, Podmorski komunikacijski kabel, Pomeni imen asteroidov: 37001–38000, Regelacija, Robert Wilhelm Bunsen, Ruđer Josip Bošković, Sevalni tlak, Seznam angleških fizikov, Seznam angleških kemikov, Seznam elektroinženirjev, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikov, Seznam kemijskih vsebin, ..., Seznam kemikov, Seznam znanstvenikov, katerih imena se uporabljajo v fizikalnih konstantah, Siméon-Denis Poisson, Stefan-Boltzmannov zakon, Tehniška srednja šola, Ljubljana, Transkranialna magnetna stimulacija, William Whewell, 1791, 1831, 1867, 22. september, 25. avgust. Razširi indeks (12 več) »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Michael Faraday in Anglija · Poglej več »
Časovni pregled izumov
Seznam časovni pregled izumov na pregleden način predstavlja čas nastopa najpomembnejših izumov.
Novo!!: Michael Faraday in Časovni pregled izumov · Poglej več »
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Novo!!: Michael Faraday in Benzen · Poglej več »
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Novo!!: Michael Faraday in Copleyjeva medalja · Poglej več »
Diamagnetizem
pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.
Novo!!: Michael Faraday in Diamagnetizem · Poglej več »
Dušikov triklorid
Dušikov triklorid ali trikloramin je spojina s formulo.
Novo!!: Michael Faraday in Dušikov triklorid · Poglej več »
Električni generator
S. M. Prokudin-Gorski Eléktrični generátor je električni stroj, ki pretvarja mehansko energijo v električno.
Novo!!: Michael Faraday in Električni generator · Poglej več »
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Novo!!: Michael Faraday in Elektrika · Poglej več »
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Novo!!: Michael Faraday in Elektrika in magnetizem · Poglej več »
Elektroda
Elektroda je prevodnik, ki omogoča kontakt z nekovinskim delom električnih tokokrogov.
Novo!!: Michael Faraday in Elektroda · Poglej več »
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Novo!!: Michael Faraday in Elektrokemija · Poglej več »
Elektromagnetna indukcija
Eléktromagnétna indúkcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju.
Novo!!: Michael Faraday in Elektromagnetna indukcija · Poglej več »
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Novo!!: Michael Faraday in Elektromagnetno polje · Poglej več »
Elektromotor
Različni elektromotorji Eléktromotór je stroj, ki pretvarja električno energijo v mehansko.
Novo!!: Michael Faraday in Elektromotor · Poglej več »
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Novo!!: Michael Faraday in Ernest Rutherford · Poglej več »
Etan
Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.
Novo!!: Michael Faraday in Etan · Poglej več »
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Novo!!: Michael Faraday in Etanol · Poglej več »
Farad
Različni kondenzatorji Kondenzator s kapaciteto enega farada Farád (oznaka F) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za kapacitivnost.
Novo!!: Michael Faraday in Farad · Poglej več »
Faradayev paradoks
Faradayev paradoks je pojav, ko nekateri poskusi s homopolarnim generatorjem dajo rezultate, ki so v nasprotju s Faradayevim zakonom magnetne indukcije Ui.
Novo!!: Michael Faraday in Faradayev paradoks · Poglej več »
Faradayev pojav
Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.
Novo!!: Michael Faraday in Faradayev pojav · Poglej več »
Faradayeva čaša
Shematski prikaz Faradayeve čaše Faradayeva čaša z zaslonko na prednji strani Faradayeva čaša je električno prevodna kovinska čaša, zasnovana za lovljenje nabitih delcev v vakuumu.
Novo!!: Michael Faraday in Faradayeva čaša · Poglej več »
Faradayeva kletka
Vstop v Faradayevo kletko Faradayeva kletka je omejen prostor, ki razločuje električno polje, in je kot tak dokaz za Gaussov zakon.
Novo!!: Michael Faraday in Faradayeva kletka · Poglej več »
Faradayeva konstanta
Faradayeva konstánta je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov.
Novo!!: Michael Faraday in Faradayeva konstanta · Poglej več »
Humphry Davy
Sir Humphry Davy, PRS, angleški kemik in fizik, * 17. december 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija, † 29. maj 1829, Ženeva, Švica.
Novo!!: Michael Faraday in Humphry Davy · Poglej več »
Indukcijski zakon
Indúkcijski zákon (tudi Faradayev zákon v fiziki pravi, da je pri elektromagnetni indukciji inducirana napetost Ui v zaključeni zanki premo sorazmerna hitrosti spreminjanja magnetnega pretoka Φm skozi površino te zanke: Pri tem je E jakost induciranega električnega polja v vodniku, ds pa neskončno majhen premik vzdolž zanke. Predznak inducirane napetosti razlaga Lenzovo pravilo, po katerem se v zanki inducirani tok, ki skuša zaradi lastne indukcije s svojim magnetnim poljem nasprotovati spremembi, ki ga je povzročila. Indukcijski zakon predstavlja eno od Maxwellovih enačb. Zakon nosi ime po angleškem fiziku Michaelu Faradayu, ki ga je leta 1831 prvi podal v matematični obliki.
Novo!!: Michael Faraday in Indukcijski zakon · Poglej več »
Ionska spojina
Ionska spojina je snov, ki je sestavljena iz pozitivnih delcev (kationov) in negativnih delcev (anionov).
Novo!!: Michael Faraday in Ionska spojina · Poglej več »
James Prescott Joule
James Prescott Joule, angleški fizik, matematik in pivovar, * 24. december 1818, Salford pri Manchestru, grofija Lancashire, Anglija, † 11. oktober 1889, Sale pri Londonu.
Novo!!: Michael Faraday in James Prescott Joule · Poglej več »
John Tyndall
John Tyndall, FRS, irski fizik, * 2. avgust 1820, Leighlinbridge, Grofija Carlow, Irska, † 4. december 1893, Hindhead, grofija Surrey, Anglija.
Novo!!: Michael Faraday in John Tyndall · Poglej več »
Joseph von Fraunhofer
Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.
Novo!!: Michael Faraday in Joseph von Fraunhofer · Poglej več »
Kožni pojav
Kóžni pojàv ali skín efékt (angleško skin effect, kožni pojav) je v fiziki lastnost spreminjajočega toka, da teče znotraj električnega prevodnika tako, da je gostota električnega toka blizu površine vodnika večja kot v njegovem središču.
Novo!!: Michael Faraday in Kožni pojav · Poglej več »
Kraljeva medalja
Kraljeva medalja ali tudi kraljičina medalja (/The Queen's Medal) je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Kraljeva družba iz Londona za »dva najpomembnejša prispevka k napredku naravoslovnega znanja« in za »en izjemen prispevek k uporabnim znanostim« znotraj Skupnosti narodov.
Novo!!: Michael Faraday in Kraljeva medalja · Poglej več »
Kraljeva ustanova Velike Britanije
Kraljeva ustanova Velike Britanije, pogosto kar Kraljeva ustanova, skrajšano Ri ali RI, je organizacija za znanstveno izobraževanje in raziskovanje s sedežem v Westminstru v Londonu.
Novo!!: Michael Faraday in Kraljeva ustanova Velike Britanije · Poglej več »
Magnetohidrodinamika
Magnetohidrodinamika (MHD) tudi (dinamika magnetnih fluidov ali hidromagnetika) je študija dinamike (mehanike) električno prevodnih tekočin.
Novo!!: Michael Faraday in Magnetohidrodinamika · Poglej več »
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Novo!!: Michael Faraday in Matematična fizika · Poglej več »
Naftalen
| Section3.
Novo!!: Michael Faraday in Naftalen · Poglej več »
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Novo!!: Michael Faraday in Ogljikov dioksid · Poglej več »
Penzance
Penzance (kornijsko Pennsans) je mesto, civilna župnija in pristanišče v Cornwallu v Angliji.
Novo!!: Michael Faraday in Penzance · Poglej več »
Philosophical Transactions of the Royal Society
Naslovnica prve številke za leti 1665 in 1666 Philosophical Transactions of the Royal Society (okrajšano Phil. Trans., Filozofska poročila Kraljeve družbe) je znanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Kraljeva družba iz Londona.
Novo!!: Michael Faraday in Philosophical Transactions of the Royal Society · Poglej več »
Podmorski komunikacijski kabel
Optična vlakna René Descartes (câblier), ki jo upravlja Orange Marine. Podmorski komunikacijski kabel je kabel, položen na morsko dno, ki povezuje dve zemeljski postaji na sprotnih straneh morja oz.
Novo!!: Michael Faraday in Podmorski komunikacijski kabel · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 37001–38000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 37001 do 38000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Michael Faraday in Pomeni imen asteroidov: 37001–38000 · Poglej več »
Regelacija
Regelácija (latinsko regelare – ohladiti) je pojav taljenja pod tlakom in ponovno zmrzovanje pri zmanjšanem ali ničnem tlaku.
Novo!!: Michael Faraday in Regelacija · Poglej več »
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Novo!!: Michael Faraday in Robert Wilhelm Bunsen · Poglej več »
Ruđer Josip Bošković
Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.
Novo!!: Michael Faraday in Ruđer Josip Bošković · Poglej več »
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Novo!!: Michael Faraday in Sevalni tlak · Poglej več »
Seznam angleških fizikov
Seznam angleških fizikov.
Novo!!: Michael Faraday in Seznam angleških fizikov · Poglej več »
Seznam angleških kemikov
Seznam angleških kemikov.
Novo!!: Michael Faraday in Seznam angleških kemikov · Poglej več »
Seznam elektroinženirjev
Seznam najpomembnejših elektroinženirjev in osebnosti, ki so pomembno prispevale na področji elektrotehnike in računalniške tehnike.
Novo!!: Michael Faraday in Seznam elektroinženirjev · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Michael Faraday in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Novo!!: Michael Faraday in Seznam fizikov · Poglej več »
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Michael Faraday in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »
Seznam kemikov
Seznam najpomembejših kemikov.
Novo!!: Michael Faraday in Seznam kemikov · Poglej več »
Seznam znanstvenikov, katerih imena se uporabljajo v fizikalnih konstantah
Nekatere fizikalne konstante se imenujejo po znanstvenikih.
Novo!!: Michael Faraday in Seznam znanstvenikov, katerih imena se uporabljajo v fizikalnih konstantah · Poglej več »
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Novo!!: Michael Faraday in Siméon-Denis Poisson · Poglej več »
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Novo!!: Michael Faraday in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »
Tehniška srednja šola, Ljubljana
Tehniška srednja šola (kratica TSŠ) je bila šola na Aškerčevi 1 v Ljubljani, ki je pod različnimi imeni delovala od leta 1920 do okoli 2000.
Novo!!: Michael Faraday in Tehniška srednja šola, Ljubljana · Poglej več »
Transkranialna magnetna stimulacija
Transkranialna magnetna stimulacija (TMS) je elektrofiziološka metoda, s katero lahko posegamo v delovanje možganov.
Novo!!: Michael Faraday in Transkranialna magnetna stimulacija · Poglej več »
William Whewell
William Whewell (angleški polihistor, znanstvenik, filozof, teolog in zgodovinar znanosti, * 24. maj 1794, Lancaster, Anglija, † 6. marec 1866, Cambridge, Anglija. Whewell je spadal v krog najpomembnejših in najvplivnejših osebnosti v Angliji v času 19. stoletja. Živel je v času specializacije znanosti, sam pa je ostal zvest smernicam prejšnje dobe, saj se je ukvarjal z vsem po malo. Obširno je pisal o številnih temah, vključno o mehaniki, mineralogiji, geologiji, astronomiji, politični ekonomiji, teologiji, matematiki, o reformah izobraževanja, mednarodnem pravu, arhitekturi, o zgodovini in hkrati filozofiji znanosti. Ukvarjal se je s poezijo in prevajal pesnika Goetheja. Napisal pa je tudi dela, ki so še vedno priznana v filozofiji, zgodovini znanosti in nravstveni filozofiji. Bil je eden od ustanovnih članov in predsednik Britanskega združenja za napredek znanosti, štipendist Kraljeve družbe, predsednik geološkega društva in dolgoletni Master of Trinity College, Cambridge (1841-1866). Njegova dela je priznavala večina znanstvenikov tistega časa, med njimi John Herschel, Charles Darwin, Charles Lyell in Michael Faraday. Slednji je zelo cenil njegove filozofske in znanstvene nasvete ter terminološko pomoč. Whewell je namreč izumil izraze kot so katoda, anoda in ion. Poleg tega pa je prvi začel uporabljati besedo znanstvenik. Pred tem je bil namreč v uporabi izraz prirodoslovec in človek znanosti (Man of Science). Na njegova dela so najbolj vplivali tako imenovani filozofski zajtrki, na katerih se je v času zime 1812 in pomladi 1813 srečeval s tremi študenti Univerze v Cambridgeu (Charles Babbage, John Herschel in Richard Jones). Na filozofskem področju je deloval predvsem v filozofiji morale in filozofiji znanosti, kjer se je problemsko ukvarjal z induktivnim sklepanjem.
Novo!!: Michael Faraday in William Whewell · Poglej več »
1791
1791 (MDCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Michael Faraday in 1791 · Poglej več »
1831
1831 (MDCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Michael Faraday in 1831 · Poglej več »
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Michael Faraday in 1867 · Poglej več »
22. september
22.
Novo!!: Michael Faraday in 22. september · Poglej več »
25. avgust
25.
Novo!!: Michael Faraday in 25. avgust · Poglej več »