Kazalo
205 odnosi: Aachen, Ajdovščina, Albert Pruski, Albrecht Dürer, Anne Boleyn, Attemsi, Avguštinski samostan Klosterneuburg, Avstrija, Ščečinski mir, Švabska vojvodina, Žiga Herberstein, Belgija, Beneška republika, Benediktinski samostan svetega Pavla, Beram, Besançon, Bitka pri Orši, Bona Sforza, Borzni trg, Trst, Bruselj, Burgundija, Burgundska grofija, Burgundska Nizozemska, Burgundski cesarski okraj, Cambrai, Celjski grad, Cerkev Marijinega oznanjenja, Špital ob Dravi, Cerkev Matere božje, Brugge, Cerkev sv. Martina, Memmingen, Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Črna pri Kamniku, Cerkev svetega Jakoba, Beljak, Cesarski knez, Charles de Lannoy, Charolles, Dobra, Gradiščanska, Dravska marka, Družina Sforza, Dunajski kongres (1515), Egkhi, Fajda, Felix Austria, Femsko sodišče, Ferdinand II. Aragonski, Francisco Jiménez de Cisneros, Frankopani, Frankovska, Freiburg im Breisgau, Friderik Egmontski, Friderik III. Habsburški, Frizija, ... Razširi indeks (155 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Aachen
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Ajdovščina
Albert Pruski
Albert Pruski, veliki mojster Nemškega viteškega reda, pruski vojvoda, * 17. maj 1490, Ansbach, † 20. marec 1568 grad Tapiau danes Gvardejsk v ruski oblasti Kaliningrad.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Albert Pruski
Albrecht Dürer
Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Albrecht Dürer
Anne Boleyn
Anne Boleyn (Ana Boleyn), angleška kraljica med letoma 1533 in 1536, * 1501 ali 1507, † 19. maja 1536.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Anne Boleyn
Attemsi
Grb grofov Attemsov Ruševine gradu Zgornji Attems, v Ahtenu (Attimis). Rodbina Attems je bila ena najvplivnejših in najpomembnejših plemiških rodbin na Slovenskem, še posebej na Štajerskem.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Attemsi
Avguštinski samostan Klosterneuburg
Glavni oltar samostanske cerkve Samostan Klosterneuburg se nahaja severozahodno od Dunaja, v istoimenskem mestu Klosterneuburg (Spodnja Avstrija) in je del Kongregacije avstrijskih avguštinski kanonikov.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Avguštinski samostan Klosterneuburg
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Avstrija
Ščečinski mir
Ščečinski mirovni sporazum (nemško Frieden von Stettin, švedsko Freden i Stettin, dansko Freden i Stettin), sklenjen 13.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Ščečinski mir
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Švabska vojvodina
Žiga Herberstein
Baron Žiga von Herberstein, habsburški diplomat in potopisec * 23. avgust 1486, Vipava, † 28. marec 1566, Dunaj.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Žiga Herberstein
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Belgija
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Beneška republika
Benediktinski samostan svetega Pavla
Pogled z juga. V ospredju "Lobisserstöckl" (levo) in Hofrichterbau z glavnim portalom (v sredini Benediktinski samostan svetega Pavla v Labotski dolini na Spodnjem Koroškem v Avstriji je leta 1091 ustanovil grof Engelbert I. Spanheimski.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Benediktinski samostan svetega Pavla
Beram
Beram (italijansko Vermo, nemško zastarelo Burgdorf) je majhno naselje v hrvaški Istri.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Beram
Besançon
Reke Doubs in Quai Vauban Citadella Besançon je glavno mesto vzhodne francoske regije Franche-Comté, občina in prefektura departmaja Doubs.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Besançon
Bitka pri Orši
Bitka pri Orši (belorusko Бітва пад Оршай, Bitva pad Oršaj, litovsko Oršos mūšis, poljsko bitwa pod Orszą, rusko Битва под Оршей, Bitva pod Oršej) je bila bitka med združeno vojsko Poljske in Litve pod poveljstvom litovskega velikega hetmana Konstantina Ostrogskega in vojsko Moskovske velike kneževine pod poveljstvom konjušnika Ivana Čeljadnina in kneza Mihaila Bulgakov-Golica, ki se je dogajala 8.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Bitka pri Orši
Bona Sforza
Bona Sforza d'Aragona je bila druga žena poljskega kralja Sigismunda I. Starega in kot taka kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 2. februar 1494, Vigevano, Milanska vojvodina, † 19. november 1557, Bari, Neapeljsko kraljestvo.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Bona Sforza
Borzni trg, Trst
Bórzni tŕg je eden glavnih trgov Trsta in bilo je gospodarsko središče mesta v 19. stoletju.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Borzni trg, Trst
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Bruselj
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Burgundija
Burgundska grofija
Svobodna grofija Burgundija (francosko Franche Comté de Bourgogne, nemško Freigrafschaft Burgund) je bila srednjeveška grofija (982-1678) s sedežem v mestu Dole, predhodnica tradicionalne francoske province in kasnejše sodobne regije Franche-Comté.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Burgundska grofija
Burgundska Nizozemska
V zgodovini Nizozemski dežel so bili Burgundska Nizozemska (francosko Pays-Bas bourguignons, nizozemsko Bourgondische Nederlanden, luksemburško Burgundeschen Nidderlanden, valonsko Bas Payis borguignons) številni cesarski in francoski fevdi, ki jim je vladala personalna unija Valois-Burgundija v obdobju od 1384 do 1482 in kasneje njihovi habsburški dediči.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Burgundska Nizozemska
Burgundski cesarski okraj
Burgundski cesarski okraj v Svetem rimskem cesarstvu. Po Augsburški transakciji leta 1555. Lega dežel v Burgundskem in Vestfalskem cesarskem okraju leta 1560. Burgundski cesarski okraj (nemško: Burgundischer Kreis, tj. 'Burgundski krog') je bil eden od desetih okrajev znotraj Svetega rimskega cesarstva,, in sicer tisti, ki je od leta 1512 zajemal regiji Habsburško Nizozemsko in Franche-Comté.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Burgundski cesarski okraj
Cambrai
Cambrai (nekdanji Cambray; nizozemsko Kamerijk) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Cambrai
Celjski grad
Celjski grad, pogled proti severu z zunanjega grajskega dvorišča - zahodnega predgradja. Razgled z velikega stolpa Celjskega gradu Lesorezna upodobitev gradu, Jacob Koebel, ''Wapen. Des Heyligen Römischen Reichs Teutscher nation'', Frankfurt na Majni, 1545 Celjski grad na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Celjski grad
Cerkev Marijinega oznanjenja, Špital ob Dravi
Mozaik Pieta Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja v Špitalu ob Dravi v Avstriji, stoji južno od glavnega trga in zahodno od gradu Porcia.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Cerkev Marijinega oznanjenja, Špital ob Dravi
Cerkev Matere božje, Brugge
Cerkev Matere božje (nizozemsko Onze-Lieve-Vrouwekerk) v mestu Brugge v Belgiji je večinoma iz 13., 14.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Cerkev Matere božje, Brugge
Cerkev sv. Martina, Memmingen
Župnijska cerkev svetega Martina v Memmingenu je ena najstarejših cerkva v Zgornji Švabski.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Cerkev sv. Martina, Memmingen
Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Črna pri Kamniku
Cerkev sv.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Črna pri Kamniku
Cerkev svetega Jakoba, Beljak
Župnijska cerkev svetega Jakoba stoji v Beljaku na avstrijskem Koroškem in je posvečena sv. Jakobu.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Cerkev svetega Jakoba, Beljak
Cesarski knez
Cesarski knez je bil plemič v Svetem rimskem cesarstvu, knez, ki je prvotno prejel svoj fevd le in neposredno od kralja ali cesarja.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Cesarski knez
Charles de Lannoy
Charles de Lannoy, francoski general, * 1487, † 23. september 1527, Neapelj.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Charles de Lannoy
Charolles
Charolles je naselje in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, podprefektura departmaja Saône-et-Loire.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Charolles
Dobra, Gradiščanska
Dobra (nemško Neuhaus am Klausenbach, madžarsko Vasdobra) je trg in trška občina na Gradiščanskem, ki spada pod okraj Ženavci (Jennersdorf), v Avstriji.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Dobra, Gradiščanska
Dravska marka
(nemško za " marko ob (reki) Dravi") je bilo zgodovinsko ozemlje Svetega rimskega cesarstva in njegovih predhodnikov v srednjem veku.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Dravska marka
Družina Sforza
Sforza je bila vladajoča družina v renesančni Italiji, s sedežem v Milanu.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Družina Sforza
Dunajski kongres (1515)
Jan Matejko (1838-1893): ''Dunajski kongres'' Dunajski kongres leta 1515 je bilo srečanje, ki so se ga udeležili cesar Svetega rimskega cesarstva Maksimilijan I. in Jagelonca, brata Vladislav II., kralj Ogrske in Češke, in Sigismund I., kralj Poljske in veliki vojvoda Litve.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Dunajski kongres (1515)
Egkhi
Rodbina Egkh, zgodovinarjem znana tudi z imeni Ecker, Egkher, Egg, Egger, Eck, Ekker ali z vzdevkom Brdski (zu Egkh), je bila stara nemška plemiška rodbina, katere člani so pomembno prispevali h gospodarskemu in političnemu razvoju dežele Kranjske.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Egkhi
Fajda
Fajda (iz nem. die Fehde, spopad, sovraštvo) ali privatna vojna je bil srednjeveški pravni institut.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Fajda
Felix Austria
Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Felix Austria
Femsko sodišče
Femsko sodišče na miniaturi v »Herforder Rechtsbuch« (okoli 1375) Femska sodišča (nemško Vehmgericht ali krajše Vehm) so bila vrsta tajnih sodišč, katerih korenine segajo v 13.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Femsko sodišče
Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand II.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Ferdinand II. Aragonski
Francisco Jiménez de Cisneros
Francisco Jiménez de Cisneros, španski kardinal in politik, * 1436, Torrelaguna, Kastilja (današnja Španija), † 8. november 1517, Roa de Duero, Španija.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Francisco Jiménez de Cisneros
Frankopani
Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Frankopani
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Frankovska
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Freiburg im Breisgau
Friderik Egmontski
Friderik Egmontski (* ok. 1440; † 1521) je bil plemič iz rodu gospodov Egmontski, ki je bil gospod Ijsselsteina, grof Burenski in Leerdamski ter komorni svetnik Karla Drznega in Maksimilijana I. Habsburškega.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Friderik Egmontski
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Friderik III. Habsburški
Frizija
Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Frizija
Gemeiner Pfennig
Gemeiner Pfennig ali Reichspfennig (slovensko skupni fenig ali cesarski fenig) je bil davek v Svetem rimskem cesarstvu (Reichssteuer), uveden na pobudo cesarja Maksimilijana I. na zboru v Wormsu leta 1495.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Gemeiner Pfennig
Gent
Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Gent
Georg Tannstetter
Georg Tannstetter (tudi latinizirano Georgius Collimitius), nemški humanist, zdravnik, matematik, astronom in kartograf, * sredina aprila 1482, Rain na Lechu, Bavarska, Nemčija, † 26. marec 1535, Innsbruck, Avstrija.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Georg Tannstetter
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Goriški grofje
Gotthard (prelaz)
Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Gotthard (prelaz)
Grad Šterska gora
Grad Šterska gora (nemško Burg Steuerberg) je bil v srednjem veku znan kot »Touernich« ali »grad Dovernik« (castrum Dovernic).
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Šterska gora
Grad Švarcenek
Grad Švarcenek ali grad Završnik (v starih listinah tudi Sworznech) je bil srednjeveški stolpast grad, ki je bil pozidan že na prelomu 11.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Švarcenek
Grad Čakovec
Grad Čakovec ali Stari grad Zrinskih (hrvaško Stari grad Čakovec, madžarsko Csáktornya) je utrjeni grad ali dvorec v centru mesta Čakovca na Hrvaškem.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Čakovec
Grad Dobra
Grad Dobra (nemško Burg Dobra ali Neuhaus) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na vrhu vulkanskega hriba, na jugu Gradiščanske severno nad trškim naseljem Dobra (Neuhaus am Klausenbach) blizu tromeje Avstrije z Madžarsko in Slovenijo.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Dobra
Grad Domačale
Grad Domačale in v zgradbo vključena grajska cerkev Sv. Janeza Krstnika. Pogled iz zahodne strani. Grad Domačale (nem: “Schloss Damtschach“) je grajski kompleks, ki sega v začetek 16.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Domačale
Grad Hartberg
Grad Hartberg ali grad Paar je grad v mestu Hartberg na Štajerskem v Avstriji.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Hartberg
Grad Humberk
Grad Humberk (nemško: Burg Hollenburg) je širok grad na skalnati steni nad Rožem in Dravo na južnem pobočju Gur.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Humberk
Grad Ivnik
Grad Ivnik (nemško Schloss Eibiswald) je srednjeveški grad, ki stoji v trškem naselju Ivnik ob severnem vznožju Kozjaka na avstrijskem Štajerskem ob cesti Arnež - Radeljski prelaz.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Ivnik
Grad Kalnik
Reševine Starega gradu Kalnik. Grad Kalnik (hrvaško: Stari grad Veliki Kalnik, (nemško: Kemnek, madžarsko: Kemnuk, latinsko: Kemlek) je bil najstarejši srednjeveški fevdalni grad na Severu Hrvaške, ki je bil zgrajen konec 12. stoletja ali ob začetku 13. stoletja.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Kalnik
Grad Kamen v Podjuni
Grad Kamen v Podjuni) (nemško Burg Stain im Jauntal) je bil srednjeveški grad, ki je stal na skalnem griču v vasi Kamen 5 KM zahodno od dvojezične občine Škocjan v Podjuni na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec v vzhodnem delu Podjune, južno od reke Drave. Vzdrževane ruševine gradu izhajajo iz 13.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Kamen v Podjuni
Grad Kellerberg
Grad Kellerberg (nemško Burg Kellerberg) je srednjeveški grad, ki se nahaja na severozahodnem robu naselja z istim imenom pod cesto Beljak – Špital.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Kellerberg
Grad Kostel pri Pregradi
Grad Kostel pri Pregradi se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na severnih obronkih Kostelske ali Kuna gore nad zavojem rečice Kosteljine, nedaleč severno od mesteca Pregrada v Hrvaškem Zagorju.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Kostel pri Pregradi
Grad Krapina
Grad Krapina se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na severovzhodni vzpetini nad sedanjim mestom Krapina v Hrvaškem Zagorju.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Krapina
Grad Luknja
Luknja (nemško Luegg) je grad, katerega ruševine se nahajajo pod skalnim previsom Lukenjske gore, nad izvirom rečice Prečna v Prečni pri Novem mestu.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Luknja
Grad Muta
Grad Muta (Mutenberch) je nekdanji grad, ki je stal vrh skalnatega hriba Grašin nad dolino Bistrice v občini Muta, od katerega so ostale le še razvaline.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Muta
Grad Plankenstein
Grad Plankenstein (nemško Burg Plankenstein) je srednjeveški višinski grad, ki stoji na območju istoimenskega naselja Plankenstein, 4 km jugozahodno od Texinga v Spodnji Avstriji.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Plankenstein
Grad Rabenštajn
Grad Rabenštajn, je bil nekdanji kamnit grad na hribu 300 m južno od trškega naselja Šentpavel v Labotski dolini na Koroškem na 691 m visokem skalnatem hribu, ki se spušča na tri strani.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Rabenštajn
Grad Radlje
Grad Radlje ali Stari grad nad Radljami ob Dravi oz.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Radlje
Grad Ribnica (Koroška)(Stari grad)
Grad Ribnica (Koroška) (nemško Burgruine Reifnitz) leži na skalni polici na goznatem hribu nad enakoimenovanim krajem v občini Otok, ki spada v občino Hodiše v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Ribnica (Koroška)(Stari grad)
Grad Sevnica
Grad Sevnica je srednjeveški grad, ki stoji na razglednem griču nad starim mestnim jedrom Sevnice.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Sevnica
Grad Strmec
Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Grad Strmec (nemško Schloss Sternberg) leži na skalni polici nad enakoimenovanim krajem v občini Vernberk v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Strmec
Grad Trakoščan
Grad Trakoščan je srednjeveški grad v hrvaškem Zagorju in hrvaški kulturnozgodovinski spomenik državnega pomena.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Trakoščan
Grad Trsat
Grad Trsat je grad na Trsatu na Hrvaškem.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Trsat
Grad Vajškra
Grad Vajškra (nem. Landskron) oziroma njegove ruševine se nahajajo severovzhodno od Beljak na zahodnjem vznožju Osojske Ture na skalnem vrhu platoja, ki se 135 m dviga nad ravnino.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Vajškra
Grad Vinica, Vinica Breg
Grad Vinica se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na enem od hribčkov Vinica Brega zahodno od trga Vinica v Hrvaškem Zagorju (15 km od Varaždina in 7,5 km južno od Ormoža v Sloveniji).
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Vinica, Vinica Breg
Grad Vogrsko
Grad Vogrsko (Ungerspach) (tudi Hungerspach) stoji vrh položne vzpetine v bližini farne cerkve sv.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Vogrsko
Grad Vuzenica
Grad Vuzenica (nemško Saldenhofen) ali »Pistrov grad«, kot se je imenoval po svojem zadnjem lastniku, se je nahajal na vzpetini nad trškim naseljem Vuzenica, od katerega so ostali neznatni sledovi in sicer nekaj obzidja ter razvaljeni renesančni obrambni stolpič.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Vuzenica
Grad Zbelovo
Grad Zbelovo (nemško Plankenstein) se je nahajal na strmem hribu na Zbelovski gori nad reko Dravinjo in naseljem Zbelovo, jugozahodno od Poljčan.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grad Zbelovo
Grb Občine Brežice
Grb Občine Brežice Grb Občine Brežice ima obliko ščita.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grb Občine Brežice
Grof Holandski
Grb grofov Holandskih Holandski grofje so vladali grofiji Holandiji v Nizozemskih deželah med 10.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grof Holandski
Grofija Buren
Grofija Buren je bilo obočje v današnji nizozemski provinci Gelderland.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grofija Buren
Grofija Hainaut
Grofija Hainaut (francosko Comté de Hainaut, nizozemsko Graafschap Henegouwen, nemško Grafschaft Hennegau, latinsko comitatus hanoniensis) je bila zgodovinsko gospostvo v srednjeveškem Svetem rimskem cesarstvu s prestolnico v Monsu (nizozemsko Bergen).
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grofija Hainaut
Grofje in vojvode Gelderski
Originalni grb grofije in vojvodine Gelders Grb po letu 1379 Vladarji zgodovinske grofije in vojvodine Gelders so bili.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Grofje in vojvode Gelderski
Groningen (provinca)
Category:Articles with short description Category:Short description is different from Wikidata Category:Pages using infobox settlement with bad settlement type Groningen (Gronings) je najbolj severovzhodna provinca Nizozemske.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Groningen (provinca)
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Habsburška monarhija
Habsburška Nizozemska
Habsburška Nizozemska, v latinščini imenovano Belgica, je skupno ime fevdov iz obdobja renesanse v Nizozemskih deželah v lasti Habsburške hiše Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Habsburška Nizozemska
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Habsburžani
Hans Baldung
Hans Baldung Grien ali Grün, nemški slikar, grafik, * 1484, † september 1545.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Hans Baldung
Hans Memling
Hans Memling (piše se tudi Memlinc; ok. 1430 - 11. avgust 1494) je bil slikar, aktiven v Flandriji, ki je delal v tradiciji staronizozemskega slikarstva.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Hans Memling
Harderwijk
''Nizozemski topografski zemljevid mesta Harderwijk (mesto), marec 2014'' Harderwijk (nizozemsko nizkosaška) je občina in mesto na Nizozemskem.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Harderwijk
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Hohenzollerji
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Holokavst
Hugo van der Goes
Hugo van der Goes, flamski slikar, * ok.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Hugo van der Goes
Ivan Danski
| name.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Ivan Danski
Ivan I. Albert
Ivan I. Albert (poljsko Jan I Olbracht) je bil od leta 1492 do 1501 kralj Poljske in od leta 1491 do 1498 vojvoda Głogówa, * 27. december 1459, † 17. junij 1501.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Ivan I. Albert
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Ivan III. Vasiljevič
Ivana Blazna
Ivana I. Kastiljska (6. november 1479, Toledo – 12. april 1555, Tordesillas), poznana tudi kot Ivana Blazna (špansko Juana la Loca), je bila kraljica Kastilje od 1504 dalje in Aragonskega kraljestva od 1516 dalje.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Ivana Blazna
Jacobus Barbireau
Jacobus Barbireau (tudi Barbirianus), nizozemski renesančni skladatelj, * 1455, Antwerpen, † 7. avgust 1491, Antwerpen.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Jacobus Barbireau
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Jagelonci
Jagelonske tapiserije
Jagelonske tapiserije (poljsko: Arrasy wawelkie) je zbirka tapiserij, tkanih na Nizozemskem in Flandriji, ki so bile prvotno sestavljene iz 365 kosov, ki so jih Jagelonci sestavili za okrasitev notranjosti kraljevega gradu Vavel v Krakovu na Poljskem.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Jagelonske tapiserije
Janez III. Egmontski
Janez III.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Janez III. Egmontski
Janez IV. Egmontski
Janez IV.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Janez IV. Egmontski
Johann Reuchlin
Johann Reuchlin, nemški renesančni humanist, filolog, kabalist in filozof, * 29. januar 1455, Pforzheim, Baden-Württemberg, Nemčija, † 30. junij 1522, Liebenzell.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Johann Reuchlin
Johann von Tiefen
Johann von Tiefen je bil od leta 1489 do 1497 veliki mojster tevtonskih vitezov, * 1440, † 25. avgust 1497.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Johann von Tiefen
Judovska četrt v Ljubljani
Judovska četrt v Ljubljani je bila v srednjem in zgodnjem novem veku četrt Ljubljane, ki je zajemala današnji Novi in Jurčičev trg, Židovsko ulico in stezo ter Gosposko in Čevljarsko ulico.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Judovska četrt v Ljubljani
Jurij Thurn
Jurij Thurn, baron, † 1512, Fridrihštajn.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Jurij Thurn
Kambizova sodba
Kambizova sodba, tudi Pravičnost kralja Kambiza je diptih, slika olje na lesu, staronizozemskega umetnika Gerarda Davida, ki prikazuje aretacijo in nato odiranje skorumpiranega perzijskega sodnika Sizamnesa po ukazu kralja Kambiza, kot to poroča Herodot v Zgodovini.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Kambizova sodba
Kambrejska liga
Kambrejska liga je bilo zavezništvo proti Beneški republiki, ki se je izoblikovalo leta 1508 na pobudo papeža Julija II. Sestavljali so ga Papeška država (papež Julij II.), Francija (Ludvik XII. Francoski), Sveto Rimsko cesarstvo (Maksimilijan I. Habsburški), Španija-Kraljevina Sicilija-Neapeljsko kraljestvo (Ferdinand II.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Kambrejska liga
Karel Drzni
Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Karel Drzni
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Karel V. Habsburški
Katoliška kralja
Katoliška kralja je naziv, ki sta ga prejela Izabela I. Kastiljska in Ferdinand II. Aragonski.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Katoliška kralja
Kolonialna arhitektura v Latinski Ameriki
Kolonialna arhitektura v Latinski Ameriki se nanaša na obdobje po Kolumbovem odkritju nove celine leta 1492 pa vse do osamosvojitve kolonialnih držav v 19.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Kolonialna arhitektura v Latinski Ameriki
Konrad Peutinger
Konrad Peutinger, nemški humanist, antikvar in diplomat, *14. oktober 1465, Augsburg, † 28. december 1547.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Konrad Peutinger
Koroški vojvode
Koroški vojvode (nemško Kärntner Herzog) so bili na čelu Vojvodine Koroške, ko se je ta v drugi polovici 10.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Koroški vojvode
Krištof I. Frankopan Brinjski
Krištof I. Frankopan Brinjski ali Ozaljski (Modruš?, 1482 — Martijanec pri Ludbregu, 27. 9. 1527), je bil hrvaški plemič, iz hrvaške plemiške rodbine grofov Frankopanov.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Krištof I. Frankopan Brinjski
Krištof Ravbar
Krištof pl.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Krištof Ravbar
Kristijan II. Danski
Kristijan II., vladar skandinavske Kalmarske unije, * 1. julij 1481, grad Nyborg, Danska, † 25. januar 1559, grad Kalundborg (kot zapornik), Danska.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Kristijan II. Danski
Kristus kronan s trnjem (Bosch, London)
Kristus kronan s trnjem, včasih znan tudi kot Zasmehovanje Kristusa, je slika olje na plošči Hieronymusa Boscha.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Kristus kronan s trnjem (Bosch, London)
Kruci
Napad krucev Kruci (lat. kruciati, nem. kuruzen) so se imenovali Ogrski kmečki uporniki, ki so od 16. do 18. stoletja ropali, morili in požigali po Habsburški monarhiji.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Kruci
Kurjakovići
Kurjakovići, hrvaška plemiška rodbina, ki je izumrla leta 1531.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Kurjakovići
Landskneht
Daniel Hopfer (okoli 1539): ''Landsknehti'' Landsknehti (nemško Landsknecht, mn. Landsknechte) so bili najemniški vojaki, ki so v poznem 15.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Landskneht
Leeuwarden
Leeuwarden (mestna frizijščina: Liwwadden) je glavno mesto nizozemske province Frizije; nahaja se na severu države.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Leeuwarden
Lenart Hodiški
Slika Lenart Hodiški Grb Lenarta Hodiškega Lenart Hodiški (Keutschach) (* okoli 1442, verjetno v Vetrinju na Koroškem; † 8. junij 1519 v Salzburgu) je bil od 1495 do 1519 salzburški nadškof in zadnji, ki je Salzburgu vladal na fevdalno-viteški način.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Lenart Hodiški
Lille
Porte de Paris Trgovinska zbornica Lille (flamsko Ryssel, nizozemsko Rijsel) je glavno mesto in občina severne francoske regije Nord -Pas-de-Calais, prefektura departmaja Nord.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Lille
Lindau
Lindau (nemško Lindau (Bodensee), Lindau am Bodensee) je večje mesto in otok na vzhodni strani Bodenskega jezera (Bodensee v nemščini) na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Lindau
Lucas Cranach starejši
Lucas Cranach starejši (Lucas Cranach der Ältere; ok. 1472 – 16. oktober 1553) je bil nemški renesančni slikar in grafik v lesorezu in gravuri.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Lucas Cranach starejši
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Ludvik II. Jagelo
Maksimilijan I.
Maksimilijan I. je ime več vladarjev.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Maksimilijan I.
Margareta Avstrijska
Nadvojvodinja Margareta Avstrijska (nemško Margarete von Österreich, francosko Marguerite d'Autriche, nizozemsko Margaretha van Oostenrijk, špansko Margarita de Austria) (10. januar 1480 - 1. december 1530), princesa Asturije in savojska vojvodinja kot posledica dveh porok, je bila guvernerka Habsburške Nizozemske od leta 1507 do 1515 in spet od leta 1519 do 1530.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Margareta Avstrijska
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Maribor
Marija Burgundska
Marija Burgundska, z vzdevkom Bogata, naslovna vojvodinja Burgundska, je vladala burgundski državi, zdaj večinoma v Franciji — z izjemo vojvodine Burgundije, vrnjene Kraljevini Franciji (1477) — in Nizozemskim deželam, od leta 1477 do njene smrti v nesreči pri jahanju v starosti 25 let, * 13.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Marija Burgundska
Matija Hvale
Stran iz knjige ''Razlaga filozofije narave'' Matija Hvale, tudi Matthie Qualle, Mathias Qualle, slovenski filozof, poznosrednjeveški sholastik z začetki humanizma, * 1470 ali še prej, Vače, Kranjska, (danes Slovenija), † 1518.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Matija Hvale
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Matija Korvin
Mechelen
Mechelen (flamsko oz. nizozemsko - izgovor, francosko Malines) je mesto in občina z nekaj manj kot 100.000 prebivalci v provinci Antwerpen v regiji Flandrija v Belgiji.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Mechelen
Mestna hiša, Osnabrück
Zgodovinska mestna hiša (nemško Rathaus) v Osnabrücku, Nemčija, je bila zgrajena v poznogotskem slogu med letoma 1487 do 1512.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Mestna hiša, Osnabrück
Milštatski samostan
Milštatski samostan (nemško Stift Millstatt) je nekdanji samostan v Millstattu v Avstriji.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Milštatski samostan
Mirna Peč
Mirna Peč je gručasto naselje na Dolenjskem in sedež Občine Mirna Peč.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Mirna Peč
Monomahova kapa
Monomahova kapa, imenovana tudi Zlata kapa, je glavna relikvija ruskih velikih knezov in carjev.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Monomahova kapa
Moreelov triptih
Moreelov triptih (ali Oltar svetega Krištofa) je ime table iz leta 1484, ki jo je naslikal staronizozemski slikar Hans Memling (um. 1494).
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Moreelov triptih
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Nadvojvodina Avstrija
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609) je bojevanje nizozemskih provinc za osvoboditev izpod španske nadoblasti v letih 1568-1609.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)
Občina Mirna Peč
Občina Mirna Peč je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Občina Mirna Peč
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Padova
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Palatinat
Papež Hadrijan VI.
Hadrijan VI. (rojen kot Adriaan Florenszoon Boeyens; tudi Adriano de Florensz Dedel ali D'Edel), nizozemski rimskokatoliški duhovnik, škof, pedagog, kardinal, teolog, filozof in papež, * 2. marec 1459, Utrecht, † 14. september 1523, Rim.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Papež Hadrijan VI.
Papež Julij II.
Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan).
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Papež Julij II.
Papež Klemen VII.
Klemen VII. (rojen kot Giulio di Giuliano de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež, * 1478, Firence, † 25. september 1534, Rim.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Papež Klemen VII.
Pax Austriaca
Izraz pax austriaca, včasih pax habsburgica, slovensko avstrijski mir ali habsburški mir, opisuje osnovno cesarsko usmeritev Habsburžanov.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Pax Austriaca
Peti lateranski koncil
Peti lateranski koncil je potekal v letih 1512-1517.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Peti lateranski koncil
Portret cesarja Maksimilijana I.
Portret cesarja Maksimilijana I. je oljna slika Albrechta Dürerja iz leta 1519 in je zdaj v Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju v Avstriji.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Portret cesarja Maksimilijana I.
Primož Trubar (pesnitev)
Primož Trubar je zgodovinska epska pesnitev Antona Aškerca, ki je bila natisnjena decembra 1904, založila pa jo je založba in tiskarna Ig.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Primož Trubar (pesnitev)
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Ptuj
Ravbarji
Grb vitezov Ravbarjev Ravbarji so bili eden od najstarejših rodov kranjskih plemičev.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Ravbarji
Reichshofrat
Krilo cesarske palače Hofburg na Dunaju, kjer je bil sedež Cesarskega dvornega sveta Cesarsko dvorni svet (nemško Reichshofrat, latinsko Consilium Aulicum) je bilo eno od dveh vrhovnih sodišč Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Reichshofrat
Reichskammergericht
Zasedanje Cesarskega komornega sodišča Wetzlarju leta 1750 Reichskammergericht (latinsko Iudicium imperii, slovensko Cesarsko komorno sodišče) je bilo ena od dveh najvišjih sodnih ustanov v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Reichskammergericht
Reichsregiment
Reichsregiment (slovensko Cesarska vlada) je naziv dveh organov, ustanovljenih leta 1500 in 1521 v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Reichsregiment
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Reka, Hrvaška
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Renesansa
Rimski triumf
Rimski triumf (triumphus) je bil ljudski praznik in verski obred antičnega Rima, ki je potekal, da bi javno proslavili in blagoslovili uspeh vojaškega poveljnika, ki je vodil rimske sile k zmagi v službi države ali, prvotno in tradicionalno, tistega, ki je uspešno končal tuje vojne.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Rimski triumf
Rodbina Trastamara
Rodbina Trastámara je španska rodbina, ki je prišla na oblast leta 1369.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Rodbina Trastamara
Samostan Vorau
Avguštinski samostan Vorau je v severovzhodnem delu Štajerske (Avstrija) v kraju Vorau.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Samostan Vorau
Sedemnajst provinc
''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Sedemnajst provinc
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam španskih kraljev
To je seznam španskih kraljev, ki so vladali združeni Španiji.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Seznam španskih kraljev
Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica
Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle na ozemlju današnje Mestne občine Nova Gorica.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica
Sigismund I. Poljski
Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Sigismund I. Poljski
Sinagoga Maribor
alt.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Sinagoga Maribor
Slavolok
Konstantinov slavolok, Rim Arc de Triomphe, Paris Slavolok je monumentalna struktura v obliki loka ali oboka z enim ali več prehodi, ki so pogosto namenjeni prehodu preko ceste, od 2.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Slavolok
Slovenska glasba
Slovenska glasba je sestavni del zahodnoevropske glasbene kulture in je tesno povezana z glasbo sosednjih dežel, predvsem Avstrije, severne Italije in Hrvaške.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Slovenska glasba
Slovenske večernice
Franjo Kopač, oprema naslovnice ''Slovenskih večernic'' Slovenske večernice je knjižna zbirka, ki jo izdaja Mohorjeva družba že od leta 1860, skoraj neprekinjeno in najobičajneje enkrat na leto.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Slovenske večernice
Slovenski kmečki upor
Bitka pri Celju (1515) Slovenski kmečki upor leta 1515 je bil klasičen in največji in najbolj organiziran kmečki upor na slovenskih tleh.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Slovenski kmečki upor
St. Gallen
St.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in St. Gallen
St. Pölten
Sankt Pölten, pogosto skrajšano St.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in St. Pölten
Staronizozemsko slikarstvo
Staronizozemsko slikarstvo je delo umetnikov, ki so jih včasih imenovali tudi flamski primitivci in so bili aktivni na Burgundskem in Habsburškem Nizozemskem v času severne renesanse 15.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Staronizozemsko slikarstvo
Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto
Stolnica sv.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto
Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana
Stolnica svetega Nikolaja v Ljubljani je stolnica Nadškofije Ljubljana in župnijska cerkev Župnije Ljubljana - Sv. Nikolaj.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana
Stolnica v Freiburgu
Freiburška stolnica (ali Stolnica Naše ljube gospe) je rimskokatoliška župnijska cerkev v Freiburgu v Breisgauu.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Stolnica v Freiburgu
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo
Tomaž Prelokar
Tomaž Prelokar, tudi Thomas Berlower ali Thomas Prelager v nemških zapisih in Thomas de Cilia v latinskih, slovenski humanist in škof, * okoli leta 1430, okolica Celja, † 25. april 1496, Konstanca (Nemčija).
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Tomaž Prelokar
Valoijci
Valoijci (francosko Maison de Valois) so bili kadetska veja in nasledniki Kapetingov, ki so vladali od leta 1328 do 1589.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Valoijci
Vasilij III. Ivanovič
Vasilij III.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Vasilij III. Ivanovič
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Verona
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Vicenza
Virgil von Graben
grof Virgil von Graben zu Sommeregg, avstrijski plemič in diplomat iz rodbine Von Grabenov, * 15. stoletju, Grad Sommeregg, † 1507.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Virgil von Graben
Vitez, smrt in hudič
Vitez, smrt in hudič (nemško Ritter, Tod und Teufel) je velika grafika nemškega umetnika Albrechta Dürerja iz leta 1513, ena od treh Meisterstiche (mojstrskih grafik), dokončanih v obdobju, ko je skoraj prenehal delati v barvi ali lesorezu, da se osredotočil na grafike.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Vitez, smrt in hudič
Vladislav II. Ogrski
Vladislav II.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Vladislav II. Ogrski
Vojne trnka in trske
Vojne trnka in trske obsega vrsto vojn in bitk v grofiji Holandiji med letoma 1350 in 1490.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Vojne trnka in trske
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Burgundija
Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Vojvodina Burgundija
Vojvodina Gelders
Zemljevid vojvodine Gelders leta 1350 Gelders ali Gueldres je zgodovinska grofija, kasneje vojvodina Svetega rimskega cesarstva, ki se nahaja v Nizozemskih deželah.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Vojvodina Gelders
Walraven II. Brederodski
Walraven II. Brederodski (8. januar 1462 – 14. januar 1531) je bil Gospod Brederodski, Vianenski, Ameidski, sodni izvršitelj Hagesteina in mestni grof (vikont) Utrechta.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Walraven II. Brederodski
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Wittelsbachi
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Zgodovina Slovenije
10. december
10.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in 10. december
12. januar
12.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in 12. januar
1488
1488 (MCDLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in 1488
1519
1519 (MDXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in 1519
22. marec
22.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in 22. marec
Prav tako znan kot Maksimilijan Habsburški, Maksimilijan I, svetorimski cesar, Maksimilijan I. Avstrijski, Maksimiljan I. Habsburški.
, Gemeiner Pfennig, Gent, Georg Tannstetter, Goriški grofje, Gotthard (prelaz), Grad Šterska gora, Grad Švarcenek, Grad Čakovec, Grad Dobra, Grad Domačale, Grad Hartberg, Grad Humberk, Grad Ivnik, Grad Kalnik, Grad Kamen v Podjuni, Grad Kellerberg, Grad Kostel pri Pregradi, Grad Krapina, Grad Luknja, Grad Muta, Grad Plankenstein, Grad Rabenštajn, Grad Radlje, Grad Ribnica (Koroška)(Stari grad), Grad Sevnica, Grad Strmec, Grad Trakoščan, Grad Trsat, Grad Vajškra, Grad Vinica, Vinica Breg, Grad Vogrsko, Grad Vuzenica, Grad Zbelovo, Grb Občine Brežice, Grof Holandski, Grofija Buren, Grofija Hainaut, Grofje in vojvode Gelderski, Groningen (provinca), Habsburška monarhija, Habsburška Nizozemska, Habsburžani, Hans Baldung, Hans Memling, Harderwijk, Hohenzollerji, Holokavst, Hugo van der Goes, Ivan Danski, Ivan I. Albert, Ivan III. Vasiljevič, Ivana Blazna, Jacobus Barbireau, Jagelonci, Jagelonske tapiserije, Janez III. Egmontski, Janez IV. Egmontski, Johann Reuchlin, Johann von Tiefen, Judovska četrt v Ljubljani, Jurij Thurn, Kambizova sodba, Kambrejska liga, Karel Drzni, Karel V. Habsburški, Katoliška kralja, Kolonialna arhitektura v Latinski Ameriki, Konrad Peutinger, Koroški vojvode, Krištof I. Frankopan Brinjski, Krištof Ravbar, Kristijan II. Danski, Kristus kronan s trnjem (Bosch, London), Kruci, Kurjakovići, Landskneht, Leeuwarden, Lenart Hodiški, Lille, Lindau, Lucas Cranach starejši, Ludvik II. Jagelo, Maksimilijan I., Margareta Avstrijska, Maribor, Marija Burgundska, Matija Hvale, Matija Korvin, Mechelen, Mestna hiša, Osnabrück, Milštatski samostan, Mirna Peč, Monomahova kapa, Moreelov triptih, Nadvojvodina Avstrija, Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609), Občina Mirna Peč, Padova, Palatinat, Papež Hadrijan VI., Papež Julij II., Papež Klemen VII., Pax Austriaca, Peti lateranski koncil, Portret cesarja Maksimilijana I., Primož Trubar (pesnitev), Ptuj, Ravbarji, Reichshofrat, Reichskammergericht, Reichsregiment, Reka, Hrvaška, Renesansa, Rimski triumf, Rodbina Trastamara, Samostan Vorau, Sedemnajst provinc, Seznam avstrijskih vladarjev, Seznam španskih kraljev, Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica, Sigismund I. Poljski, Sinagoga Maribor, Slavolok, Slovenska glasba, Slovenske večernice, Slovenski kmečki upor, St. Gallen, St. Pölten, Staronizozemsko slikarstvo, Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto, Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana, Stolnica v Freiburgu, Sveto rimsko cesarstvo, Tomaž Prelokar, Valoijci, Vasilij III. Ivanovič, Verona, Vicenza, Virgil von Graben, Vitez, smrt in hudič, Vladislav II. Ogrski, Vojne trnka in trske, Vojvodina Avstrija, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Burgundija, Vojvodina Gelders, Walraven II. Brederodski, Wittelsbachi, Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev, Zgodovina Slovenije, 10. december, 12. januar, 1488, 1519, 22. marec.