Kazalo
50 odnosi: Ž, Ć, Bor, Brandenburg, Cottbus, Domowina, Dvojezičnost, Dvojina, Frankfurt ob Odri, Glinjani, ISO 8859-2, Jan Arnošt Smoler, Jezikovne manjšine v Evropi, Jurij, Laščina (slovanski jezik), Lažni prijatelji, Leipzig, Lužiščina, Lužiška Nisa, Lužiški Srbi, Lužica, Maria Grollmuß, Marjeta, Matej Šekli, Naglas, Narekovaj, Nemčija, Nemška demokratična republika, Nisa, Noč, Polabščina, Polabski Slovani, Poljščina, Priština, Róža Domašcyna, Rok, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam jezikov, Seznam jezikovnih družin in jezikov, Seznam kod ISO 639-2, Seznam ogroženih jezikov, Seznam tričrkovnih kratic od AAA do DŽŽ, Seznam tričrkovnih kratic od EAA do HŽŽ, Slavistika, Slovanski jeziki, Slovanski koledar, Spree (reka), Stanislaw Tillich, Viktor Smolej, Zahodnoslovanski jeziki.
Ž
Ž ž Ž je petindvajseta, zadnja črka slovenske abecede.
Poglej Lužiščina in Ž
Ć
Ć ć Ć je črka hrvaške, srbske, poljske in lužiške abecede.
Poglej Lužiščina in Ć
Bor
Bor ima lahko več pomenov.
Poglej Lužiščina in Bor
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije).
Poglej Lužiščina in Brandenburg
Cottbus
Cottbus (lužiško Chóśebuz, poljsko Chociebuż, staronemško Kottbus) je univerzitetno mesto z okoli 100.000 prebivalci v nemški zvezni deželi Brandenburg, okoli 125 km jugovzhodno od Berlina ob reki Spree in je središče spodnjih Lužiških Srbov (Spodnja Lužica).
Poglej Lužiščina in Cottbus
Domowina
Domowina (lužiško: »Domovina«) je politična neodvisna liga Lužiških Srbov in krovna organizacija Lužiškosrbskih društev v Spodnji in Zgornji Lužici v Nemčiji.
Poglej Lužiščina in Domowina
Dvojezičnost
Dvojezični znak v Piranu Dvojezičnost (ali s tujko bilingvizem) je pripadnost dvema kulturama (ali več kulturam), ki se kaže v treh značilnostih.
Poglej Lužiščina in Dvojezičnost
Dvojina
Dvojína (tudi duál) je v slovnici eno od slovničnih števil.
Poglej Lužiščina in Dvojina
Frankfurt ob Odri
Lega Frankfurta ob Odri v deželi Brandenburg in v Nemčiji Frankfurt ob Odri (nemško Frankfurt am Oder, lužiškosrbsko Frankobord) je mesto v nemški zvezni deželi Brandenburg, na reki Odri ter na nemško-poljski meji.
Poglej Lužiščina in Frankfurt ob Odri
Glinjani
Severno Polabje v 8.-10. stoletju; ozelmlji Glinjanov je v zgornjem levem kvadrantu Glinjani (gornjelužiškosrbsko Glinjany, nemško Linonen) so bili v primerjavi z Obodriti in Veleti majhno ljudstvo Polabskih Slovanov.
Poglej Lužiščina in Glinjani
ISO 8859-2
ISO 8859-2, s polnim imenom ISO/IEC 8859-2, manj formalno tudi Latin-2, predstavlja drugi del mednarodnega standarda ISO/IEC 8859 za kodirani nabor znakov.
Poglej Lužiščina in ISO 8859-2
Jan Arnošt Smoler
Jan Arnošt Smoler, lužiški filolog, pisatelj in založnik, * 3. marec 1816 v Merzdorfu/Łućo pri Uhystu; † 13. junij 1884, Bautzen/Budyšin.
Poglej Lužiščina in Jan Arnošt Smoler
Jezikovne manjšine v Evropi
Jezikovna manjšina je skupina oseb, katerih materni jezik ni uradni jezik države, kjer prebivajo.
Poglej Lužiščina in Jezikovne manjšine v Evropi
Jurij
Jurij je moško osebno ime.
Poglej Lužiščina in Jurij
Laščina (slovanski jezik)
Laščina je verjetno osamosvojeno narečje češkega jezika, pravzaprav prehodni jezik med češčino in poljščino, čeprav ga veliko ljudi šteje za poseben jezik.
Poglej Lužiščina in Laščina (slovanski jezik)
Lažni prijatelji
Semasiološki zemljevid za slovanski koren prosto, iz http://en.wikibooks.org/wiki/False_Friends_of_the_Slavist False Friends of the Slavist Lážni prijátelji se v jezikoslovju imenujejo podobne besede v različnih jezikih, ki imajo različne pomene.
Poglej Lužiščina in Lažni prijatelji
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Lužiščina in Leipzig
Lužiščina
Pojem lúžiščina ali lúžiška sŕbščina (zgodovinsko nemško Wendisch) vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiška srbščina in dolnjelužiška srbščina), ki ju ne smemo zamenjevati z južnoslovansko srbščino.
Poglej Lužiščina in Lužiščina
Lužiška Nisa
Lužiška Nisa (lužiščina Łužiska Nysa, češko Lužická Nisa, nemško Lausitzer Neiße, poljsko Nysa Łużycka), tudi Zahodna Nisa, je reka, ki izvira na Češkem.
Poglej Lužiščina in Lužiška Nisa
Lužiški Srbi
Lužiški Srbi (tudi Sorbi, Vendi) so zahodnoslovanska etnična skupina v Lužici, nemški pokrajini ob meji s Poljsko.
Poglej Lužiščina in Lužiški Srbi
Lužica
jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.
Poglej Lužiščina in Lužica
Maria Grollmuß
Maria Karoline Elisabeth Grollmuß (lužiškosrbsko: Marja Grólmusec), katoliška lužiškosrbska in socialistična borka proti nacističnemu režimu, * 24. april 1896, Leipzigu, † 6. avgust 1944, Koncentracijsko taborišče Ravensbrück.
Poglej Lužiščina in Maria Grollmuß
Marjeta
Marjeta je žensko osebno ime.
Poglej Lužiščina in Marjeta
Matej Šekli
Matej Šekli, slovenski jezikoslovec, * 20. oktober 1976, Šempeter pri Gorici, Slovenija.
Poglej Lužiščina in Matej Šekli
Naglas
Naglas je fonološka kategorija, ki določa prominentnost oz.
Poglej Lužiščina in Naglas
Narekovaj
Narekováj, tudi navédnica, („ “ ali » «) je v jezikoslovju dvodelno ločilo, s katerim se označuje dobesedni navedek premega govora, zaznamuje navedke (citate), naslove, imena (vzdevke), oziroma daje besedam poseben pomen.
Poglej Lužiščina in Narekovaj
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Lužiščina in Nemčija
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Poglej Lužiščina in Nemška demokratična republika
Nisa
Nisa ima več pomenov.
Poglej Lužiščina in Nisa
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Poglej Lužiščina in Noč
Polabščina
Polabščina je izginuli zahodnoslovanski jezik, ki so ga govorili Polabci (nemško Wenden) na današnjem ozemlju severovzhodne Nemčije okoli reke Labe (nemško Elba), od koder pride ime za jezik in narod.
Poglej Lužiščina in Polabščina
Polabski Slovani
William R. Shepherd: Zemljevid zahodne srednje Evrope od leta 919 do 1125 Polabski Slovani (spodnjelužiško Połobske słowjany, poljsko Słowianie połabscy, češko Polabští slované, nemško Elbslawen), znani tudi kot Vendi, so bili zahodnoslovanska lehitska plemena, naseljena v spodnjem porečju Labe v sedanji vzhodni Nemčiji.
Poglej Lužiščina in Polabski Slovani
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Lužiščina in Poljščina
Priština
Priština (ali,, ali) je glavno mesto Republike Kosovo, delno priznane države na Balkanu, ki je razglasila neodvisnost 17.
Poglej Lužiščina in Priština
Róža Domašcyna
Róža Domašcyna, lužiška pesnica, esejistka, dramatik, urednica in prevajalka, * 11. avgust 1951, Zerna, okrožje Kamency.
Poglej Lužiščina in Róža Domašcyna
Rok
Rok je moško osebno ime.
Poglej Lužiščina in Rok
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Lužiščina in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam jezikov
To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.
Poglej Lužiščina in Seznam jezikov
Seznam jezikovnih družin in jezikov
Ta članek je seznam vseh jezikov.
Poglej Lužiščina in Seznam jezikovnih družin in jezikov
Seznam kod ISO 639-2
ISO 639 ima tri sezname kod.
Poglej Lužiščina in Seznam kod ISO 639-2
Seznam ogroženih jezikov
Seznam ogroženih jezikov (z manj kot 1.000 govorcev ali z zelo visoko stopnjo upadanja).
Poglej Lužiščina in Seznam ogroženih jezikov
Seznam tričrkovnih kratic od AAA do DŽŽ
Seznam vseh možnih tričrkovnih kratic od AAA do DŽŽ.
Poglej Lužiščina in Seznam tričrkovnih kratic od AAA do DŽŽ
Seznam tričrkovnih kratic od EAA do HŽŽ
Seznam vseh možnih tričrkovnih kratic od EAA do HŽŽ.
Poglej Lužiščina in Seznam tričrkovnih kratic od EAA do HŽŽ
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Lužiščina in Slavistika
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Lužiščina in Slovanski jeziki
Slovanski koledar
Slovanski koledar ali staroslovanski koledar je ime za koledarne predstave starih Slovanov, ki so obstajale v času staroverske kulture in so se ohranile tudi po duhovni prevladi krščanstva in formiranju koledarnih sistemov slovanskih narodov.
Poglej Lužiščina in Slovanski koledar
Spree (reka)
Spree (lužiščina Sprjewja, Spréva) je glavni pritok reke Havel in je dolga približno 400 kilometrov.
Poglej Lužiščina in Spree (reka)
Stanislaw Tillich
Stanislaw Rudi Tillich (spodnjelužiško, nemški politik; * 10. april 1959, Neudörfel - Nowa Wjeska (pri Kamenz - Kamjencu) Od 28. maja 2008 do 12. decembra 2017 je bil po padcu zidu tretji predsednik vlade svobodne dežele Saške, in od maja 2008 do 9. decembra 2017 tudi predsednik saške CDU.
Poglej Lužiščina in Stanislaw Tillich
Viktor Smolej
Viktor Smolej, slovenski literarni zgodovinar, kritik, slovakist, prevajalec, urednik, teatrolog in leksikograf, * 15. oktober 1910, Prvačina, † 6. april 1992, Ljubljana.
Poglej Lužiščina in Viktor Smolej
Zahodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki so ena izmed treh podskupin slovanskih jezikov.
Poglej Lužiščina in Zahodnoslovanski jeziki
Prav tako znan kot DSB, Dolnjelužiška srbščina, Dolnjelužiščina, Gornjelužiščina, HSB, Lužiška sorbščina, Lužiška srbščina, Lužiškosrbsko, Sorbščina.