Kazalo
28 odnosi: Alanya, Anatolija, Anatolski jeziki, Arzava, Šupiluliuma II., Danajci, Filistejci, Hati (Anatolija), Hetiti, Izavrija, Karaman, Karija, Karijščina, Karkemiš, Klinopis, Kurunta, Likija, Likijščina, Linearna pisava A, Luvijci, Parnas (gora), Pelazgi, Seznam izumrlih jezikov, Seznam jezikov, Tarhuntaša, Tešub, Tiana, Urartščina.
Alanya
Alanya, nekdanja Alaiye, je sredozemsko letoviško mesto v turški provinci Antalya na južni obali Anatolije.
Poglej Luvijščina in Alanya
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Luvijščina in Anatolija
Anatolski jeziki
Anatolski jeziki so skupina izumrlih indoevropskih jezikov.
Poglej Luvijščina in Anatolski jeziki
Arzava
Kralj Mire Tarkasnava okoli leta 1350 pr. n. št. Arzava je bila regija in politična entiteta (kraljestvo ali zveza lokalnih državic) v zahodni Anatoliji v drugi polovici 2.
Poglej Luvijščina in Arzava
Šupiluliuma II.
Šupiluliuma II. je bil sin kralja Tudhalije IV. in zadnji znani kralj Hetitskega cesarstva (Novo kraljestvo).
Poglej Luvijščina in Šupiluliuma II.
Danajci
Denjeni/Danajci so bili domnevno eno od Ljudstev z morja.
Poglej Luvijščina in Danajci
Filistejci
Gat Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem.
Poglej Luvijščina in Filistejci
Hati (Anatolija)
Egičansko kreljesto okoli 1290 pr. n. št. Hati so bili staroveško ljudstvo iz osrednje Anatolije v sedanji Turčiji.
Poglej Luvijščina in Hati (Anatolija)
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Luvijščina in Hetiti
Izavrija
Lokacija Izavrije v Mali Aziji Izavrija (antično grško, latinsko Isauria) je bila v antiki divja in geografsko izolirana gorata pokrajina v celinskem delu južne Male Azije na severnih obronkih Taurusa.
Poglej Luvijščina in Izavrija
Karaman
Karaman je mesto v južni osrednji Anatoliji severno od Taurusa in približno 100 km južno od Konye, Turčija.
Poglej Luvijščina in Karaman
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Poglej Luvijščina in Karija
Karijščina
Karijščina je izumrl anatolski jezik, ki se je govoril v antični Kariji med 7.
Poglej Luvijščina in Karijščina
Karkemiš
Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.
Poglej Luvijščina in Karkemiš
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Luvijščina in Klinopis
Kurunta
Kurunta (klinopisno 𒀭𒆗 dLAMMA, luvijsko Kurunta, hetitsko Ulmi-Teššup ali Ulmi-Tešub) je bil kralj Hetitskega imperija (Novo kraljestvo), ki je vladal v 13.
Poglej Luvijščina in Kurunta
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Luvijščina in Likija
Likijščina
Likijščina je izumrl anatolski jezik.
Poglej Luvijščina in Likijščina
Linearna pisava A
Linearna pisava A je nerazvozlana pisava, ki se je uporabljala v antični Grčiji (tudi kretski hieroglifi so nerazvozlani).
Poglej Luvijščina in Linearna pisava A
Luvijci
Ozemlje Luvijcev Luvijci so bili skupina indoevropsko govorečih ljudstev iz osrednje, zahodne in južne Male Azije, severnega dela zahodnega Levanta iz bronaste in železne dobe.
Poglej Luvijščina in Luvijci
Parnas (gora)
Parnas (grško Παρνασσός, Parnassos) je apnenčasta gora v osrednji Grčiji nad Delfi, severno od Korintskega zaliva.
Poglej Luvijščina in Parnas (gora)
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Luvijščina in Pelazgi
Seznam izumrlih jezikov
Seznam izumrlih jezikov.
Poglej Luvijščina in Seznam izumrlih jezikov
Seznam jezikov
To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.
Poglej Luvijščina in Seznam jezikov
Tarhuntaša
Tarhuntaša je bila v bronasti dobi mesto v Anatoliji, v hetitskih dokumentih omenjeno kot njihova prestolnica.
Poglej Luvijščina in Tarhuntaša
Tešub
Tešub ali Tešup (klinopis dIM, luvijski hieroglifi (DEUS)TONITRUS, ki se bere kot Tarhunzas) je bil huritski bog neba in groma.
Poglej Luvijščina in Tešub
Tiana
Tiana (starogrško Τύανα, hetitsko Tuwanuwa, latinsko Antoniana Colonia Tiana) je bila starodavno mesto v anatolski pokrajini Kapadokiji v sedanji Turčiji.
Poglej Luvijščina in Tiana
Urartščina
Urartščina ali vanščina je jezik, ki so ga govorili prebivalci staroveškega kraljestva Urartu v okolici jezera Van, s prestolnico blizu sodobnega mesta Van v Armenskem višavju v turški vzhodni Anatoliji.
Poglej Luvijščina in Urartščina
Prav tako znan kot Hieroglifno luvijsko, Klinopisno luvijsko.