Kazalo
70 odnosi: Alemani, Alemanija, Arleško kraljestvo, Arnulf Koroški, Benediktinski samostan Lorsch, Bořivoj I., Boris I. Bolgarski, Breže (občina), Breže, Koroška, Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Frankovsko cesarstvo, Fraumünster, Fuldski letopisi, Glinjani, Grad Devín, Grad Ostrovica, Grad Petersberg, Breže, Gundahar, Gundakar, Henrik I. Nemški, Karantanija, Karel III. Debeli, Karel Mlajši, Karel Plešasti, Karel Veliki, Karlman Bavarski, Koblenz, Kunigunda Švabska, Lotar I. Karolinški, Lotaringija, Ludvik Mlajši, Ludvik Pobožni, Mersenski sporazum, Mojmir I. Moravski, Otoni, Otonska arhitektura, Pabo, Panonska marka, Papež Benedikt III., Papež Formoz, Pipin I. Akvitanski, Pipin II. Akvitanski, Plemenska vojvodina Saška, Prümski sporazum, Pribina, Rastislav Moravski, Ratbod, Regnum Carantanum, Rodbina Welf, Rudolfini, ... Razširi indeks (20 več) »
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Ludvik Nemški in Alemani
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Ludvik Nemški in Alemanija
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Poglej Ludvik Nemški in Arleško kraljestvo
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Poglej Ludvik Nemški in Arnulf Koroški
Benediktinski samostan Lorsch
Samostan Lorsch (nemško: Reichsabtei Lorsch; latinsko: Laureshamense Monasterium, imenovana tudi Laurissa in Lauresham) je nekdanji cesarski benediktinski samostan v Lorschu, Nemčija, približno 10 km vzhodno od Wormsa, in je eden od najbolj znanih samostanov karolinškega kraljestva.
Poglej Ludvik Nemški in Benediktinski samostan Lorsch
Bořivoj I.
Bořivoj I. (češko Bořivoj I., latinsko Borzivogius) je bil prvi zgodovinsko dokumentirani vojvoda Češke in začetnik Přemyslidske dinastije, * ok.
Poglej Ludvik Nemški in Bořivoj I.
Boris I. Bolgarski
Boris I. ali Boris Mihael (bolgarsko Борис I/Борис-Михаил, Boris I/Boris-Mihail) je bil kan in knez Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 852 do 889, * ni znano, † 2. maj 907.
Poglej Ludvik Nemški in Boris I. Bolgarski
Breže (občina)
Razvaline gradu na Petrovi gori Breže (nemško Friesach) so občina s 4893 prebivalci v severovzhodnem delu Koroške v Avstriji.
Poglej Ludvik Nemški in Breže (občina)
Breže, Koroška
Pogled na kraj Breže iz Petrove gore Pogled iz Brež na Potrovo goro Dominikanski samostan Ruševine župnijske cerkve Virgilienberg Grad Geyersberg Breže je naselje in glavno mesto občine Breže nemško: Friesach) v okraju Šentvid ob Glini na Koroškem. Kraj ima 1957 prebivalcev (1. januar 2023).
Poglej Ludvik Nemški in Breže, Koroška
Conversio Bagoariorum et Carantanorum
The Conversio Bagoariorum et Carantanorum (slovensko Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev) je latinska zgodovina, napisana v Salzburgu v 870.
Poglej Ludvik Nemški in Conversio Bagoariorum et Carantanorum
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Ludvik Nemški in Frankovsko cesarstvo
Fraumünster
Fraumünster (v prevodu Ženski Münster, pogosto napačno preveden v Gospe Münster) je cerkev v Zürichu, ki je bila zgrajena na ostankih nekdanjega samostana za plemiške ženske, in ga je ustanovil leta 853 Ludvik Nemški za svojo hčerko Hildegardo.
Poglej Ludvik Nemški in Fraumünster
Fuldski letopisi
Fuldski letopisi (latinsko Annales Fuldenses, nemško Jahrbücher von Fulda ali Fuldaer Annalen) so vzhodnofrankovski letopisi, ki zajemajo obdobje od zadnjih let vladanja Ludvika Pobožnega (umrl 840) do kmalu po koncu karolinške vladavine v Vzhodnofrankovski državi s prihodom na prestol otroškega kralja Ludvika IV.
Poglej Ludvik Nemški in Fuldski letopisi
Glinjani
Severno Polabje v 8.-10. stoletju; ozelmlji Glinjanov je v zgornjem levem kvadrantu Glinjani (gornjelužiškosrbsko Glinjany, nemško Linonen) so bili v primerjavi z Obodriti in Veleti majhno ljudstvo Polabskih Slovanov.
Poglej Ludvik Nemški in Glinjani
Grad Devín
Grad Devin (slovaško hrad Devín ali Devínsky hrad, madžarsko Dévényi vár, nemško Burg Theben) je grad v Devinu, približno 15 km zahodno od slovaške prestolnice Bratislave.
Poglej Ludvik Nemški in Grad Devín
Grad Ostrovica
Grad Ostrovica spada med najslikovitejše gradove v Avstriji.
Poglej Ludvik Nemški in Grad Ostrovica
Grad Petersberg, Breže
Ruševine gradu Petersberg so ostanki gradu na istoimenskem hribu nad mestom Breže (Friesach).
Poglej Ludvik Nemški in Grad Petersberg, Breže
Gundahar
Gundahar, po narodnosti Bavarec, je bil od okoli leta 858 koroški grof ali mejni grof in od leta 863 koroški prefekt, * ni znano, † 869.
Poglej Ludvik Nemški in Gundahar
Gundakar
Gundakar, frankovski plemič, * ?, † 869.
Poglej Ludvik Nemški in Gundakar
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Ludvik Nemški in Henrik I. Nemški
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Ludvik Nemški in Karantanija
Karel III. Debeli
Karel III. znan kot Karel Debeli, je bil od leta 881 do 888 cesar Karolinškega cesarstva, * 839, † 13. januar 888.
Poglej Ludvik Nemški in Karel III. Debeli
Karel Mlajši
Karel Mlajši ali Karel Ingelheimski (francosko Charles le Jeune, nemško Karl der Jüngere) je drugi sin Karla Velikega in prvi z njegovo drugo ženo Hildegardo Vinzgouvsko, * 772/773, † 30. november 811, Bavarska.
Poglej Ludvik Nemški in Karel Mlajši
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Poglej Ludvik Nemški in Karel Plešasti
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Ludvik Nemški in Karel Veliki
Karlman Bavarski
Karlman (nemško Karlmann, latinsko Karlomannus) je bil frankovski kralj iz Karolinške dinastije, * okoli 830, † 22. marec 880, Altötting, Bavarska Bil je najstarejši sin Ludvika Nemškega, kralja Vzhodne Frankovske, in Hemme, hčerke bavarskega grofa.
Poglej Ludvik Nemški in Karlman Bavarski
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Poglej Ludvik Nemški in Koblenz
Kunigunda Švabska
Kunigunda Švabska iz plemiške rodbine Ahalolfingov je bila po poroki z mejnim grofom Luitpoldom do leta 907 bavarska mejna grofica in po poroki s kraljem Konradom I. od leta 913 do 918 kraljica Frankov, * okoli 878, † 7.
Poglej Ludvik Nemški in Kunigunda Švabska
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29.
Poglej Ludvik Nemški in Lotar I. Karolinški
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Poglej Ludvik Nemški in Lotaringija
Ludvik Mlajši
Ludvik Mlajši, včasih tudi Ludvik Saški, ali Ludvik III., je bil drugi najstarejši sin Ludvika Nemškega in Heme Atdorfske, *830/835, † 20. januar 882.
Poglej Ludvik Nemški in Ludvik Mlajši
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Poglej Ludvik Nemški in Ludvik Pobožni
Mersenski sporazum
Mersenski ali Meerssenski sporazum, sklenjen 8.
Poglej Ludvik Nemški in Mersenski sporazum
Mojmir I. Moravski
Mojmir I. (češko in slovaško Mojmír I., latinsko Moimarus) je bil prvi znani vladar/knez, ki je vladal od 820.
Poglej Ludvik Nemški in Mojmir I. Moravski
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Ludvik Nemški in Otoni
Otonska arhitektura
Zahodna fasada stolnice v Trierju, Unescova svetovna dediščina Cerkev sv. Mihaela, Hildesheim, Unescova svetovna dediščina Cerkev svetega Jurija v Oberzellu, Reichenau, Unescova svetovna dediščina Otonska arhitektura je del slogovnega sklopa masivne arhitekture, oblikovane iz karolinških prototipov z novimi bizantinskimi vplivi.
Poglej Ludvik Nemški in Otonska arhitektura
Pabo
Karantansko ozemlje do leta 860 Pabo, bavarski plemič.
Poglej Ludvik Nemški in Pabo
Panonska marka
Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.
Poglej Ludvik Nemški in Panonska marka
Papež Benedikt III.
Benedikt III., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 17. april 858 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Ludvik Nemški in Papež Benedikt III.
Papež Formoz
Formoz (Papa Formosus), italijanski rimskokatoliški škof, kardinal in papež; * okrog 816 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 14. april 896 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 19.
Poglej Ludvik Nemški in Papež Formoz
Pipin I. Akvitanski
Pipin I. ali Pipin I. Akvitanski (francosko Pépin I d'Aquitaine) je bil kralj Akvitanije in vojvoda Maine, * 797, † 13. december 838.
Poglej Ludvik Nemški in Pipin I. Akvitanski
Pipin II. Akvitanski
Pipin II. ali Pipin Mlajši (francosko Pépin II d'Aquitaine) je bil frankovski kralj Akvitanije iz Karolinške dinastije, * 823, † po 864, Senlis.
Poglej Ludvik Nemški in Pipin II. Akvitanski
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Ludvik Nemški in Plemenska vojvodina Saška
Prümski sporazum
Prümski sporazum, sklenjen 19.
Poglej Ludvik Nemški in Prümski sporazum
Pribina
Pribina je bil do leta 833 knez Kneževine Nitre na ozemlju sedanje Slovaške in od leta 840 knez severnega dela frankovske Spodnje Panonije, * ok.
Poglej Ludvik Nemški in Pribina
Rastislav Moravski
Rastislav ali Rostislav, znan tudi kot sv.
Poglej Ludvik Nemški in Rastislav Moravski
Ratbod
Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.
Poglej Ludvik Nemški in Ratbod
Regnum Carantanum
''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9.
Poglej Ludvik Nemški in Regnum Carantanum
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Ludvik Nemški in Rodbina Welf
Rudolfini
Rudolfini so burgundska veja starejše rodbine Welfov.
Poglej Ludvik Nemški in Rudolfini
Samostan Sankt Gallen
Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.
Poglej Ludvik Nemški in Samostan Sankt Gallen
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Ludvik Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Ludvik Nemški in Slovaška
Slovani v Spodnji Panoniji
srednjem veku Zgodnji Slovani so se naselili v vzhodnem in južnem delu nekdanje rimske province Panonije.
Poglej Ludvik Nemški in Slovani v Spodnji Panoniji
Spodnja Panonija (država)
Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.
Poglej Ludvik Nemški in Spodnja Panonija (država)
Strasbourška prisega
Strasbourške prisege je prvo pisano besedilo v francoskem jeziku.
Poglej Ludvik Nemški in Strasbourška prisega
Svetopolk I. Moravski
Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.
Poglej Ludvik Nemški in Svetopolk I. Moravski
Trebinja (Avstrijska Koroška)
Pogled na kraj Trebinja Trebinja (nem.: Treffen am Ossiacher See) je občina in vaško naselje v hribovju nad Zgornjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z 4.534 prebivalci (stanje na 1. januar 2021).
Poglej Ludvik Nemški in Trebinja (Avstrijska Koroška)
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Ludvik Nemški in Velikomoravska
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Poglej Ludvik Nemški in Verdunska pogodba
Vlastimir (srbski knez)
Vlastimir (srbsko Властимир, Vlastimir, grško, Vlastímiros) je bil srbski knez (veliki župan), ki je vladal približno od leta 830 do 851, * pred 805, † okrog 851.
Poglej Ludvik Nemški in Vlastimir (srbski knez)
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.
Poglej Ludvik Nemški in Vojvodina Češka
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Ludvik Nemški in Vojvodina Bavarska
Zalavár
Zalavár je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Keszthely–Hévízi Županije Zala.
Poglej Ludvik Nemški in Zalavár
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Poglej Ludvik Nemški in Zürich
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Ludvik Nemški in Zgodovina Slovenije
28. avgust
28.
Poglej Ludvik Nemški in 28. avgust
810
810 (DCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ludvik Nemški in 810
876
876 (DCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ludvik Nemški in 876
9. avgust
9.
Poglej Ludvik Nemški in 9. avgust