Kazalo
98 odnosi: Albert I. vojvoda Bavarske, Albreht II. Avstrijski, Štefan III. Bavarski, Balduin Luksemburški, Bazilika sv. Martina, Bonn, Bolsensko jezero, Brandenburg (volilna kneževina), Celjski grofje, Cerkev Naše gospe, Memmingen, Cerkev sv. Ksaverija, Erfurt, Cerkev sv. Martina, Memmingen, Cremona, Družina Colonna, Družina Gonzaga, Friderik I. Celjski, Friderik I. Habsburški, Gelderland, Goriški grofje, Goslar, Henrik Koroški, Henrik VII. Luksemburški, Hohenzollerji, Isartor, Ivan Češki, Kanton Bern, Karel I. Ogrski, Karel IV. Luksemburški, Kazimir III. Poljski, Koroška (vojvodina), Kraljevina Češka, Lucca, Ludvik VII. Bavarski, Maksimilijan I. Bavarski, Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica, Marsilij iz Padove, Meersburški grad, Mestna hiša, Osnabrück, Monza, Opatija Ettal, Papež Benedikt XII., Papež Klemen VI., Pavia, Protipapež Nikolaj V., Rainald II., vojvoda Gelderski, Römer, Rimski triumf, Schwäbisch Hall, Seznam avstrijskih vladarjev, Seznam protipapežev, Seznam zgodovinskih vsebin, ... Razširi indeks (48 več) »
Albert I. vojvoda Bavarske
Albert I., vojvoda Spodnje Bavarske (25. julij 1336 – 13. december 1404), je bil fevdalni vladar grofij Holandije, Hainauta in Zelandije v Nizkih deželah.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Albert I. vojvoda Bavarske
Albreht II. Avstrijski
Albreht II.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Albreht II. Avstrijski
Štefan III. Bavarski
Štefan III., bavarski vojvoda, vojvoda Bavarske-Ingolstadt, državni upravnik v Alzaciji iz Zgornji Švabski, * ~ 1337, † 26. september 1413, samostan Niederschönenfeld vzhodno od Donauwörtha.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Štefan III. Bavarski
Balduin Luksemburški
Balduin Luksemburški, nadškof in volilni knez Trierja, cesarski vikar, * okrog 1285, † 21. januar 1354, Trier.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Balduin Luksemburški
Bazilika sv. Martina, Bonn
Bonnski Münster (nemško: Bonner Münster), tudi bazilika svetega Martina je rimskokatoliška cerkev v Bonnu.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Bazilika sv. Martina, Bonn
Bolsensko jezero
Bolsensko jezero (italijansko Lago di Bolsena) v osrednji Italiji, je jezero vulkanskega in tektonskega izvora.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Bolsensko jezero
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Brandenburg (volilna kneževina)
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Celjski grofje
Cerkev Naše gospe, Memmingen
Cerkev naše gospe v Memmingenu iz severa Cerkev naše gospe v Memmingenu iz jega Ciklus fresk Evangeličanska župnijska cerkev Naše Gospe v Memmingenu na Zgornjem Švabskem je druga največja cerkev v evangeličansko-luteranski dekaniji Memmingen.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Cerkev Naše gospe, Memmingen
Cerkev sv. Ksaverija, Erfurt
Cerkev sv.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Cerkev sv. Ksaverija, Erfurt
Cerkev sv. Martina, Memmingen
Župnijska cerkev svetega Martina v Memmingenu je ena najstarejših cerkva v Zgornji Švabski.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Cerkev sv. Martina, Memmingen
Cremona
Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Cremona
Družina Colonna
Družina Colonna (tudi samo Colonna), znana tudi kot Sciarrillo ali Sciarra, je italijanska plemiška družina, ki je del papeškega plemstva.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Družina Colonna
Družina Gonzaga
Družina Gonzaga je bila vladarska družina, ki je vladala Mantovi v severni Italiji od leta 1328 do 1708; prav tako so vladali Monferratu v Piemontu in Neversu v Franciji, pa tudi številnim drugim manjšim fevdom po Evropi.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Družina Gonzaga
Friderik I. Celjski
Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Friderik I. Celjski
Friderik I. Habsburški
Friderik I. Habsburški (imenovan tudi Lepi), vojvoda Avstrije in Štajerske (1308), kot Friderik III. rimsko-nemški protikralj (1314-30), * 1289, Dunaj, † 13. januar 1330, Gutenstein (Spodnja Avstrija).
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Friderik I. Habsburški
Gelderland
Gelderland, znana tudi kot Guelders v angleščini, je pokrajina na Nizozemskem, ki zaseda osrednji vzhod države.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Gelderland
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Goriški grofje
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Goslar
Henrik Koroški
Henrik Goriški, - 2.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Henrik Koroški
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Henrik VII. Luksemburški
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Hohenzollerji
Isartor
Isartor na Isartorplatzu v Münchnu so ena od štirih glavnih vrat srednjeveškega mestnega obzidja.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Isartor
Ivan Češki
Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Ivan Češki
Kanton Bern
Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Kanton Bern
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Karel I. Ogrski
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Karel IV. Luksemburški
Kazimir III. Poljski
Kazimir III.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Kazimir III. Poljski
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Koroška (vojvodina)
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Kraljevina Češka
Lucca
Lucca (italijanski izgovor: lukka) je mesto in občina v Toskani v osrednji Italiji, ob reki Serchio, v rodovitni ravnini blizu Ligurskega morja.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Lucca
Ludvik VII. Bavarski
Ludvik VII.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Ludvik VII. Bavarski
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Maksimilijan I. Bavarski
Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica
Žig cesarice Margarete Margareta II.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica
Marsilij iz Padove
Marsilij iz Padove (pravo ime Marsiglio Mainardino), italijanski sholastični filozof, averoist, * okoli 1275, Padova, Italija, † okoli 1342, Nemčija.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Marsilij iz Padove
Meersburški grad
Meersburški grad (nemško Burg Meersburg), znan tudi kot Alte Burg (Stari grad), v Meersburgu ob Bodenskem jezeru v zvezni deželi Baden-Württemberg v Nemčiji, velja za enega najstarejših naseljenih gradov v Nemčiji.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Meersburški grad
Mestna hiša, Osnabrück
Zgodovinska mestna hiša (nemško Rathaus) v Osnabrücku, Nemčija, je bila zgrajena v poznogotskem slogu med letoma 1487 do 1512.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Mestna hiša, Osnabrück
Monza
Monza (lombardsko Mùnscia; latinsko: Modestia) je mesto in občina na reki Lambro, pritoku reke Pad v deželi Lombardija v Italiji, in leži približno 15 kilometrov severo-severovzhodno od Milana.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Monza
Opatija Ettal
Baročni samostan Ettal Samostan Ettal je benediktinska opatija (opatija svetega srca Jezusa in Marije) v vasi Ettal v Zgornji Bavarski in spada v bavarsko benediktinsko kongregacijo.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Opatija Ettal
Papež Benedikt XII.
Benedikt XII., rojen kot Jacques de Novelles oziroma Jacques de Nouveau, z nadevkom Fournier, največkrat pa kar Jacques Fournier (Jacques Fournier, Jacobo Fornerio, Iacobus Fornerius), francoski cistercijan in papež, * okoli 1285 Saverdun (Toulouse, Francosko kraljestvo); † 5. april 1342, Avignon (Provansa, Francosko kraljestvo – danes Francija).
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Papež Benedikt XII.
Papež Klemen VI.
Klemen VI., rojen kot Pierre Roger oziroma Roger de Beaufort-Turenne z nadimkom Le Magnifique (Veličastni) je bil francoski benediktinec (OSB) in katoliški papež; * 1291 Maumont (Rosiers-d'Égletons, Limousin, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 6. december 1352, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Papež Klemen VI.
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Pavia
Protipapež Nikolaj V.
Nikolaj V., rojen kot Pietro Rainalducci, OFM in protipapež katoliške Cerkve; * okrog 1260 Corvaro (Rieti, Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) † 16. oktober 1333 Avignon (Francija).
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Protipapež Nikolaj V.
Rainald II., vojvoda Gelderski
Voščeni žig Rainalda II. (1315) alt.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Rainald II., vojvoda Gelderski
Römer
Römer (nemški priimek, ki pomeni Rimljan) je srednjeveška zgradba v Starem mestu (Altstadtu) v Frankfurtu v Nemčiji in je ena najpomembnejših znamenitosti mesta.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Römer
Rimski triumf
Rimski triumf (triumphus) je bil ljudski praznik in verski obred antičnega Rima, ki je potekal, da bi javno proslavili in blagoslovili uspeh vojaškega poveljnika, ki je vodil rimske sile k zmagi v službi države ali, prvotno in tradicionalno, tistega, ki je uspešno končal tuje vojne.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Rimski triumf
Schwäbisch Hall
Schwäbisch Hall (ali Hall na kratko) je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in glavno mesto okrožja Schwäbisch Hall.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Schwäbisch Hall
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam protipapežev
Seznam protipapežev Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Seznam protipapežev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Seznam zgodovinskih vsebin
Stolnica Naše ljube gospe, München
Stolnica Naše ljube gospe ali Frauenkirche (polno ime v nemščini Dom zu Unserer Lieben Frau) je cerkev v bavarskem mestu München, ki služi kot stolnica nadškofije München in Freising ter sedež njenega nadškofa.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Stolnica Naše ljube gospe, München
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Sveto rimsko cesarstvo
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Tevtonski viteški red
Traversari
Grb rodbine Traversari Traversari (ali domus Traversariorum, po srednjeveških kronistih) so bili plemiška italijanska družina, ki so se proslavili ne le kot vitezi, kapitani in vojvode, ampak tudi kronane ženske in kraljice ter duhovniki, redovniki, škofje in svetniki.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Traversari
Ulrik II. Walseejski
Ulrik II.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Ulrik II. Walseejski
Valdemar IV. Danski
Valdemar IV.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Valdemar IV. Danski
Viljem II. Bavarski
Viljem VI. Holandski Valenciennesu pod Viljemom Bavarskim Viljem II.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Viljem II. Bavarski
Viljem III. Holandski
Viljem Dobri (– 7. junij 1337) je bil grof Hainautski (kot Viljem I.), Avesnesa, Holandije (kot Viljem III.) in Zeelandije (kot Viljem II.) od leta 1304 do svoje smrti.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Viljem III. Holandski
Viljem IV. Holandski
grof Holandski. v kovnici v Geertruidenbergu Viljem IV.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Viljem IV. Holandski
Viljem V. Holandski
Holandija, zlati florint grofa Viljema V., kovan med letoma 1350 in 1389 Viljem I., vojvoda Bavarske - Straubing (Frankfurt na Majni, 1330 – 1389, Le Quesnoy), je bil drugi sin cesarja Ludvika IV.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Viljem V. Holandski
Vojne trnka in trske
Vojne trnka in trske obsega vrsto vojn in bitk v grofiji Holandiji med letoma 1350 in 1490.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Vojne trnka in trske
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Gelders
Zemljevid vojvodine Gelders leta 1350 Gelders ali Gueldres je zgodovinska grofija, kasneje vojvodina Svetega rimskega cesarstva, ki se nahaja v Nizozemskih deželah.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Vojvodina Gelders
Vojvodina Mantova
Vojvodska palača, Mantova Isabella d’Este, Leonardo da Vinci Vojvodina Mantova (italijansko Ducato di Mantova) je bilo območje v severni Italiji v poznem srednjem veku in v zgodnjem sodobnem obdobju.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Vojvodina Mantova
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Wittelsbachi
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Zgodovina Nemčije
1. april
1.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1. april
11. oktober
11.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 11. oktober
1282
1282 (MCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1282
1312
1312 (MCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1312
1313
1313 (MCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1313
1314
1314 (MCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1314
1316
1316 (MCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1316
1317
1317 (MCCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1317
1320
1320 (MCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1320
1322
1322 (MCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1322
1323
1323 (MCCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1323
1324
1324 (MCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1324
1325
1325 (MCCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1325
1326
1326 (MCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1326
1327
1327 (MCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1327
1328
1328 (MCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1328
1330
1330 (MCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1330
1333
1333 (MCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1333
1335
1335 (MCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1335
1337
1337 (MCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1337
1338
1338 (MCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1338
1340
1340 (MCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1340
1341
1341 (MCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1341
1342
1342 (MCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1342
1345
1345 (MCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1345
1346
1346 (MCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1346
1347
1347 (MCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1347
1349
1349 (MCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1349
1350
1350 (MCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1350
1353
1353 (MCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1353
1359
1359 (MCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1359
Prav tako znan kot Ludvik Bavarec, Ludvik IV. Bavarski, Ludvik IV. Nemški.