Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Ljubljanska kotlina

Index Ljubljanska kotlina

Ljubljánska kotlína s svojim severozahodnim koncem prehaja med Alpe in z južnim robom v Dinarski kras.

72 odnosi: Ajdna, Anton Schwab, Štefanja Gora, Štefanja gora (hrib), Žiri, Žirovnica, Župnija Ljubljana - Sv. Peter, Črnuški dom na Mali planini, Begunjščica, Cerkev sv. Lovrenca, Bašelj, Dnevnik (časopis), Dobrave, Dolenjska, Domžalski dom na Mali planini, Dragomelj, Emona, Gorenjska, Gorenjska kotlina, Gručasto naselje, Hlebce, Hotemaže, Jamnik, Kranj, Jezerska Kočna, Kamniška Bistrica (reka), Kamniškobistriško polje, Kamnik, Karavanke, Karel Veliki, Kokra, Kotlina, Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne, Kranjska krajina, Kranjsko-Sorško polje, Krekova koča na Ratitovcu, Krim (gora), Limbarska gora, Ljubelj, Ljubljana, Ljubljanica, Ljubljanski potniški promet, Ljubljanski vrh, Ljubljansko polje, Lubnik, Medkrajevni potniški promet (LPP), Občina Tržič, Obcestna vas, Pance, Polhograjsko hribovje, Poplave v Sloveniji (2023), Potres na Litijskem (1963), ..., Predalpska Slovenija, Prva svetovna vojna, Rašica (vzpetina), Rjava lipovka, Sava, Sebenje, Tržič, Selška Sora, Seznam toplic v Sloveniji, Skril, Slovenija, Slovenska skupnost v Italiji, Spodnje Prapreče, Storžič, Sveta Ana, Jezero, Svetozar Borojević von Bojna, Tržiška Bistrica, Tuhinjska dolina, Tunjiško gričevje, Udin boršt, Vrhnika, Zasavje, Zemljepisno lastno ime. Razširi indeks (22 več) »

Ajdna

Ajdna, tudi Ajdna nad Potoki (1064 mnm), je skalna vzpetina na južnem pobočju gore Stol v Karavankah.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Ajdna · Poglej več »

Anton Schwab

Anton Schwab, slovenski zdravnik, skladatelj in šahist, * 7. januar 1868, Prebold, † 29. januar 1938, Ljubljana.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Anton Schwab · Poglej več »

Štefanja Gora

Štefanja Gora je razložena vas v Občini Cerklje na Gorenjskem.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Štefanja Gora · Poglej več »

Štefanja gora (hrib)

Cerkev sv. Štefana na Štefanji gori Štefanja gora je hrib, visok 748 metrov.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Štefanja gora (hrib) · Poglej več »

Žiri

Žiri so največje (3.657 prebivalcev 2022) naselje v Poljanski dolini in Rovtarskem hribovju, središče občine Žiri.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Žiri · Poglej več »

Žirovnica

Žirovnica je gručasto naselje z okoli 600 prebivalci v istoimenski občini, medtem ko je sedež občine Žirovnica na Breznici.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Žirovnica · Poglej več »

Župnija Ljubljana - Sv. Peter

Župnija Ljubljana–Sv.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Župnija Ljubljana - Sv. Peter · Poglej več »

Črnuški dom na Mali planini

Dom na Mali planini (1526 m) je planinska koča, ki stoji na vzhodnem pobočju Velike planine v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Črnuški dom na Mali planini · Poglej več »

Begunjščica

Vrtače. Roblekov dom na Begunjščici Begunjščica je razpotegnjena grebenska gora v Karavankah.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Begunjščica · Poglej več »

Cerkev sv. Lovrenca, Bašelj

Sv.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Cerkev sv. Lovrenca, Bašelj · Poglej več »

Dnevnik (časopis)

Rumena stavba Dnevnika v Ljubljani Dnevnik je slovenski dnevni časopis s sedežem v Ljubljani.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Dnevnik (časopis) · Poglej več »

Dobrave

Dobrave so del Ljubljanske kotline, ki ni uravnan tako kot preostali deli kotline.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Dobrave · Poglej več »

Dolenjska

Dolenjska Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci).

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Dolenjska · Poglej več »

Domžalski dom na Mali planini

Domžalski dom na Mali planini (1534 m) je planinska koča, ki stoji na vzhodnem pobočju Velike planine v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Domžalski dom na Mali planini · Poglej več »

Dragomelj

Dragomelj je naselje z nekaj manj kot 1000 prebivalci v Občini Domžale, ki leži na obrobju Ljubljanske kotline na meji z gorenjsko regijo.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Dragomelj · Poglej več »

Emona

Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Emona · Poglej več »

Gorenjska

Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Gorenjska · Poglej več »

Gorenjska kotlina

Gorenjska kotlina je strukturna kotlina v Sloveniji, ki leži severno od Ljubljane.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Gorenjska kotlina · Poglej več »

Gručasto naselje

Ljubljanske kotline Gručasto naselje je tip naselja, katerega objekti so nepravilno razporejeni v eno ali več medsebojno povezanih skupin.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Gručasto naselje · Poglej več »

Hlebce

Hlebce so naselje v Občini Radovljica.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Hlebce · Poglej več »

Hotemaže

Hotemaže so gručasto naselje v Občini Šenčur.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Hotemaže · Poglej več »

Jamnik, Kranj

Jamnik je naselje v Mestni občini Kranj.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Jamnik, Kranj · Poglej več »

Jezerska Kočna

Zaplate Jezerska Kočna, pogosto imenovana le Kočna, (2540 m) je druga najvišja gora v Kamniško-Savinjskih Alpah in najzahodnejša gora osrednjih Grintovcev.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Jezerska Kočna · Poglej več »

Kamniška Bistrica (reka)

Kamniška Bístrica je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Kamniška Bistrica (reka) · Poglej več »

Kamniškobistriško polje

Topolah Kamniškobistriško polje je zelo gosto poseljeno, ima največ njivskih površin v Ljubljanski kotlini.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Kamniškobistriško polje · Poglej več »

Kamnik

Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Kamnik · Poglej več »

Karavanke

Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Karavanke · Poglej več »

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Karel Veliki · Poglej več »

Kokra

Kókra je reka v severozahodni Sloveniji, levi pritok Save v Kranju.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Kokra · Poglej več »

Kotlina

Kotlina je nižji svet, ki je z večine strani obdan z nižjimi in višjimi vzpetinami.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Kotlina · Poglej več »

Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne

Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne je zavarovano območje Slovenije, ki obsega Češeniške in Prevojske gmajne, eno večjih še ohranjenih območij strnjenega nižinskega gozda v Ljubljanski kotlini.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne · Poglej več »

Kranjska krajina

Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Kranjska krajina · Poglej več »

Kranjsko-Sorško polje

Kočna (levo) in Grintovec (desno). Kranjsko-Sorško polje se razteza na obeh bregovih reke Save in zavzema večino osrednjega dela Ljubljanske kotline.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Kranjsko-Sorško polje · Poglej več »

Krekova koča na Ratitovcu

Krekova koča na Ratitovcu (1642 m) stoji na travnati planoti tik ob Gladkem vrhu (1667 m), kjer se Ratitovčevo sleme strmo prevesi v jugovzhodno pobočje.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Krekova koča na Ratitovcu · Poglej več »

Krim (gora)

Krim je 1107 metrov visoka gora na južnem obrobju Ljubljanskega barja, najvišja v Krimskem hribovju (imenovanem tudi krimsko-mokriško, še po drugem najvišjem vrhu, Mokrecu).

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Krim (gora) · Poglej več »

Limbarska gora

Limbarska gora s cerkvijo Sv. Valentina Limbarska gora (nadmorska višina 773 m) je ena najbolj razglednih gora v širši ljubljanski okolici; »kraljuje« nad moravško kotlino na jugu in nad dolino Črni graben ter je z več strani zelo lahko dostopna; tudi z avtom, ne le peš.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Limbarska gora · Poglej več »

Ljubelj

Ljubelj (nemško Leubel pass /Loiblpass; 1369 mnm) je cestni gorski prelaz v Karavankah.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Ljubelj · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Ljubljana · Poglej več »

Ljubljanica

Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Ljubljanica · Poglej več »

Ljubljanski potniški promet

Ljubljanski potniški promet (kratica LPP) je javno prevozniško podjetje (družba z omejeno odgovornostjo), ki deluje v sklopu Javnega holdinga Ljubljana in primarno zagotavlja javni mestni in medkrajevni avtobusni prevoz v Ljubljani in njeni okolici.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Ljubljanski potniški promet · Poglej več »

Ljubljanski vrh

Ljubljanski vrh je 819 m visok hrib, ki se nahaja južno od Vrhnike.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Ljubljanski vrh · Poglej več »

Ljubljansko polje

Ljubljansko polje na severu omejujeta Šmarna gora in Rašica, na zahodu Polhograjsko hribovje, na jugu Ljubljansko barje, na vzhodu pa že Posavsko hribovje.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Ljubljansko polje · Poglej več »

Lubnik

Lubnik je 1025 mnm visok vrh, ki se strmo dviguje nad vstopom v dolino Selške Sore, zahodno od Škofje Loke.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Lubnik · Poglej več »

Medkrajevni potniški promet (LPP)

Medkrajevni potniški promet je služba v okviru javnega podjetja Ljubljanski potniški promet, ki izvaja redni medkrajevni in turistični prevoz potnikov.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Medkrajevni potniški promet (LPP) · Poglej več »

Občina Tržič

Občina Tržič je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Občina Tržič · Poglej več »

Obcestna vas

Obcestna vas je oblika vasi, pri kateri so hiše razporejene ob cesti.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Obcestna vas · Poglej več »

Pance

Pance so naselje v Mestni občini Ljubljana.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Pance · Poglej več »

Polhograjsko hribovje

Najvišji vrh Tošč Polhograjsko hribovje (pogovorno tudi Polhograjski Dolomiti, Polhograjci ali Pograjci) je slovenska hribovita pokrajina, z osrednjim naseljem Polhov Gradec (401 m), večji naselji na njegovem območju pa sta še Horjul in Dobrova.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Polhograjsko hribovje · Poglej več »

Poplave v Sloveniji (2023)

Poplave v severni in osrednji Sloveniji so se zgodile 4.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Poplave v Sloveniji (2023) · Poglej več »

Potres na Litijskem (1963)

Potres na Litijskem leta 1963 je nastal po nekaj mirnejših letih je na vzhodnem robu Ljubljanske kotline na območju Litije.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Potres na Litijskem (1963) · Poglej več »

Predalpska Slovenija

Predalpska Slovenija je ena izmed pokrajin po Gamsovi pokrajinsko-ekološki členitvi Slovenije.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Predalpska Slovenija · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rašica (vzpetina)

Rašica (647 m) je osamelec na skrajnem severnem delu Mestne občine Ljubljana.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Rašica (vzpetina) · Poglej več »

Rjava lipovka

Rjava lipovka (znanstveno ime Oxycarenus lavaterae) je majhna stenica iz številčne družine gozdnih tekačev (Lygaeidae), v dolžino meri 4–6 mm.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Rjava lipovka · Poglej več »

Sava

Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Sava · Poglej več »

Sebenje, Tržič

Sebenje je naselje v Občini Tržič.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Sebenje, Tržič · Poglej več »

Selška Sora

Sélška Sóra (tudi Selščica) je reka v zahodni Sloveniji, levi povirni pritok Sore, ki se v Škofji Loki združi s Poljansko Soro.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Selška Sora · Poglej več »

Seznam toplic v Sloveniji

Seznam toplic v Sloveniji.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Seznam toplic v Sloveniji · Poglej več »

Skril

Kos skrila Skril je pogosta metamorfna kamnina, ki nastane z lokalnim preoblikovanjem prvotnega sedimenta - skrilavca iz gline ali vulkanskega pepela.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Skril · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Slovenija · Poglej več »

Slovenska skupnost v Italiji

Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Slovenska skupnost v Italiji · Poglej več »

Spodnje Prapreče

Spodnje Prapreče je vas južno od Lukovice v Občini Lukovica na robu Ljubljanske kotline.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Spodnje Prapreče · Poglej več »

Storžič

257x257_pik 257x257_pik Storžič (včasih tudi Storžec) je s svojimi 2132 metri najvišja gora v zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Storžič · Poglej več »

Sveta Ana, Jezero

Cerkev svete Ane Ljubljani Sveta Ana je hrib, ki se dviga nad vasema Jezero in Podpeč (484 mnm).

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Sveta Ana, Jezero · Poglej več »

Svetozar Borojević von Bojna

Svetozar Borojević de Bojna, avstro-ogrski maršal, * 13. december 1856, Mečenčani pri Kostajnici, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Hrvatska Kostajnica, Hrvaška), † 23. maj 1920, Celovec, Avstrija.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Svetozar Borojević von Bojna · Poglej več »

Tržiška Bistrica

Tržíška Bistrica (v madžarščini: Vásárosi-Beszterce) je reka v severozahodni Sloveniji, levi pritok Save zahodno od Naklega.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Tržiška Bistrica · Poglej več »

Tuhinjska dolina

Tuhinjska dolina, pokrajina ob Nevljici in Motnišnici med Celjsko kotlino in Ljubljansko kotlino Tuhinjska dolina ali tudi Tuhinjsko - Motniško podolje.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Tuhinjska dolina · Poglej več »

Tunjiško gričevje

Kamniško-Savinjskimi Alpami v ozadju Tunjiško gričevje je gričevje v okolici Tunjic v zahodni Sloveniji.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Tunjiško gričevje · Poglej več »

Udin boršt

Udin boršt je ena najstarejših ledeniških teras v Ljubljanski kotlini.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Udin boršt · Poglej več »

Vrhnika

Planine nad Vrhniko. Vrhnika je mesto z 8.901 prebivalcem (2022) in središče Občine Vrhnika.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Vrhnika · Poglej več »

Zasavje

Pet zasavskih občin Zasavje je geografska in statistična regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino v Posavskem hribovju.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Zasavje · Poglej več »

Zemljepisno lastno ime

Apače Zemljepísna lástna iména ali toponími (izvirno iz grščine, τόπος – kraj in ὄνομα – ime) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo naselja, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd.

Novo!!: Ljubljanska kotlina in Zemljepisno lastno ime · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »