Kazalo
54 odnosi: Antocian, Aphelinus abdominalis, Šiška (botanika), Žuželke, Črna vrtna mravlja, Baccha elongata, Beauveria bassiana, Biološki nadzor škodljivcev, Bolhač, Borova polonica, Cerk, Chrysoperla lucasina, Disaharid, Dvopikčasta polonica, Ekologija populacije, Feromon, Floem, Frej Ossiannilsson, Harlekinska polonica, Hiperparazit, Hrošči, Kaparji, Kožekrilci, Konjska kislica, Krompir, Lišček, Med, Mravlje, Navadna škorpijonka, Navadna tenčičarica, Navadna zimska trepetavka, Ogljikov hidrat, Okasta polonica, Partenogeneza, Pšenica, Plenilska hržica, Polkrilci, Polonice, Prašne uši, Pravi mrežekrilci, Rastlinska žila, Rumena travniška mravlja, Ruska pšenična uš, Sedempikčasta polonica, Siva breskova uš, Strigalice, Syrphus ribesii, Travniška stenica, Trepetavke, Trtna uš, ... Razširi indeks (4 več) »
Antocian
Antociáni ali antokiáni, tudi antocianini, (grško: ánthos - cvet +: kyáneos - črnkastomoder) so vodotopni pigmenti v vakuolah rastlinskih celic, ki so lahko rdeče, vijolične ali modre barve, kar je odvisno od pH vrednosti okoljne raztopine, ter so brez vonja in okusa.
Poglej Listne uši in Antocian
Aphelinus abdominalis
Aphelinus abdominalis je vrsta parazitske osice, ki se danes uporablja za biološki nadzor škodljivcev, saj njene ličinke zajedajo nekatere vrste listnih uši, vključno z veliko krompirjevo ušjo (Macrosiphum euphorbiae).
Poglej Listne uši in Aphelinus abdominalis
Šiška (botanika)
Šiške ali cecidije so nenormalne bolezenske rastne tvorbe iz različnih rastlinskih tkiv, ki se pojavijo občasno zaradi vpliva patogenov mnogih vrst.
Poglej Listne uši in Šiška (botanika)
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Listne uši in Žuželke
Črna vrtna mravlja
Črna vrtna mravlja(znanstveno ime Lasius niger) znana tudi kot navadna črna mravlja iz poddružine Formicinae in rodu Lasius, je razširjena po celotni Evropi in v nekaterih delih Severne Ameriki ter Azije.
Poglej Listne uši in Črna vrtna mravlja
Baccha elongata
Baccha elongata je vrsta trepetavk iz rodu Baccha, ki je razširjena po večini Evrope in po delih Severne Amerike.
Poglej Listne uši in Baccha elongata
Beauveria bassiana
Beauveria bassiana je entomopatogena gliva, ki se v naravi pojavlja v zemlji po celem svetu in deluje kot parazit na različnih vrstah členonožcev.
Poglej Listne uši in Beauveria bassiana
Biološki nadzor škodljivcev
mrzlice denga Biološki nadzor škodljivcev oz.
Poglej Listne uši in Biološki nadzor škodljivcev
Bolhač
Dalmatinski bolhač ''Chrysanthemum'' (''Tanacetum'') ''coccineum'' Bolhač je skupno ime za več vrst cvetnic iz rodu krizantem (Chrysanthemum), ki jih zaradi privlačnih cvetov gojimo kot okrasne rastline.
Poglej Listne uši in Bolhač
Borova polonica
Borova polonica (znanstveno ime Exochomus quadripustulatus) je vrsta polonic, ki je razširjena po večini Evrope in Bližnjega vzhoda.
Poglej Listne uši in Borova polonica
Cerk
strigalica z ogromnimi cerki, spremenjenimi v klešče. Cêrk je parna okončina na zadnjem členu zadka mnogih členonožcev, kot so žuželke in pajki.
Poglej Listne uši in Cerk
Chrysoperla lucasina
Chrysoperla lucasina je ena od petih sestrskih vrst navadne tenčičarice (Chrysoperla carnea), žuželke iz družine tenčičaric, ki je razširjena predvsem po večjem delu Evrope, pa tudi po zahodni Aziji in severni Afriki.
Poglej Listne uši in Chrysoperla lucasina
Disaharid
Disaharidi so sestavljeni iz dveh monosaharidov. Na sliki je trehaloza. Disaharid je ogljikov hidrat, ki nastane s tvorbo glikozidne vezi med dvema monosaharidoma.
Poglej Listne uši in Disaharid
Dvopikčasta polonica
Dvopikčasta polonica (znanstveno ime Adalia bipunctata) je mesojeda vrsta polonic, ki je razširjena po celi holarktiki.
Poglej Listne uši in Dvopikčasta polonica
Ekologija populacije
Ekologija populacije ali populacijska ekologija je pomembno področje ekologije, ki se ukvarja z dinamiko populacij vrst in kako te populacije vplivajo na okolja, v katerih delujejo.
Poglej Listne uši in Ekologija populacije
Feromon
žlezo (na vrhu zadka) in tako sprošča feromon, ki privablja druge čebele Feromoni (grško: phero - nositi + hormân - spodbujati, poganjati) so kemični signali, ki ga v izredno majhnih količinah izločajo določeni organizmi in sprožijo naravni odziv pri drugem pripadniku iste vrste organizmov.
Poglej Listne uši in Feromon
Floem
Floem (označen z oranžno) prenaša produkte fotosinteze do različnih delov rastline. Floem je tip prevajalnega tkiva višjih rastlin, ki sestoji iz živih celic, in po katerem prehajajo vodotopne organske snovi, ki so bile proizvedene v procesu fotosinteze in jih zato imenujemo tudi fotosintati, do delov rastline, kjer so hranila potrebna.
Poglej Listne uši in Floem
Frej Ossiannilsson
Frej Ossiannilsson, švedski entomolog, * 8. december 1908, Helsingborg, Švedska, † 6. marec 1995, Uppsala.
Poglej Listne uši in Frej Ossiannilsson
Harlekinska polonica
Harlekinska polonica (znanstveno ime Harmonia axyridis) je vrsta polonice, izvorno razširjena v Vzhodni Aziji, ki so jo v začetku 20.
Poglej Listne uši in Harlekinska polonica
Hiperparazit
pmid.
Poglej Listne uši in Hiperparazit
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Listne uši in Hrošči
Kaparji
Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Listne uši in Kaparji
Kožekrilci
Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.
Poglej Listne uši in Kožekrilci
Konjska kislica
Konjska kislica (znanstveno ime Rumex hydrolapathum) je trajnica iz družine dresnovk.
Poglej Listne uši in Konjska kislica
Krompir
Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.
Poglej Listne uši in Krompir
Lišček
Lišček (znanstveno ime Carduelis carduelis) je majhna ptica iz družine ščinkavcev, ki je pogosta tudi v Sloveniji.
Poglej Listne uši in Lišček
Med
Med Satje Méd (slovensko arhaično strd) je sladka in viskozna snov, ki jo izdeluje več čebel, med katerimi so najbolj znane medonosne čebele.
Poglej Listne uši in Med
Mravlje
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Listne uši in Mravlje
Navadna škorpijonka
Navadna škorpijonka (znanstveno ime Panorpa communis) je vrsta neškodljivih žuželk iz družine škorpijonk, ki je razširjena po Evropi in severni Aziji.
Poglej Listne uši in Navadna škorpijonka
Navadna tenčičarica
Navadna tenčičarica (znanstveno ime Chrysoperla carnea) je žuželka iz družine tenčičaric, razširjena po večjem delu severne poloble.
Poglej Listne uši in Navadna tenčičarica
Navadna zimska trepetavka
Navadna zimska trepetavka (znanstveno ime Episyrphus balteatus) je vrsta muh trepetavk, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Listne uši in Navadna zimska trepetavka
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Listne uši in Ogljikov hidrat
Okasta polonica
Okasta polonica (znanstveno ime Anatis ocellata) je vrsta polonic, ki je razširjena po celi celinski Evropi, preko Rusije do osrednje Azije, kjer poseljuje Mongolijo, severno Kitajsko in Korejski polotok.
Poglej Listne uši in Okasta polonica
Partenogeneza
ličink vsak dan Pártenogéneza (iz grških besed παρθένος parthenos - »devica« in γένεσις genesis - »stvaritev«), tudi jalorodnost ali deviškorodnost, je vrsta nespolnega razmnoževanja, pri katerem pride do razvoja zarodka iz jajčne celice brez oploditve.
Poglej Listne uši in Partenogeneza
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Listne uši in Pšenica
Plenilska hržica
Plenilska hržica (znanstveno ime Aphidoletes aphidimyza) je plenilska žuželka, katere ličinke se hranijo z več kot 70 vrstami listnih uši.
Poglej Listne uši in Plenilska hržica
Polkrilci
Polkrilci (znanstveno ime Hemiptera; grško hemisys - polovica + pteron - krilo) so z okoli 80.000 poznanimi vrstami eden od večjih redov žuželk.
Poglej Listne uši in Polkrilci
Polonice
Polonice (znanstveno ime Coccinellidae) so družina hroščev, v katero uvrščamo okoli 5.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Listne uši in Polonice
Prašne uši
Prašne uši (znanstveno ime Psocoptera, grško psokos - zdrgnjen, prežvečen + pteron - krilo) so razmeroma majhen red žuželk z nekaj več kot 5500 opisanimi vrstami, velik del katerih so odkrili v zadnjih letih.
Poglej Listne uši in Prašne uši
Pravi mrežekrilci
Pravi mrežekrilci (mrežekrilci v ožjem pomenu besede; znanstveno ime Neuroptera, grško - neuro - živec + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi vrstami.
Poglej Listne uši in Pravi mrežekrilci
Rastlinska žila
Rastlinska žila kislice (''Rumex''), ki jo gradijo floem (A), žilni kambij (B), ksilem (C) in ovoj iz sklerenhimatskih celic (D). Rastlinska žila je izraz, ki se v botaniki uporablja za skupek prevajalnih tkiv (floema, ki prevaja fotosintate, in ksilema, po katerem potujejo voda in mineralne snovi) in sklerenhimatskih celic (običajno sklerenhimatskih vlaken), ki jih obdajajo ter služijo kot zaščita pred mehanskimi pritiski.
Poglej Listne uši in Rastlinska žila
Rumena travniška mravlja
Rumena travniška mravlja (znanstveno ime Lasius flavus) je ena najbolj razširjenih vrst mravelj v osredni Evropi, razširjena pa je tudi v Aziji, Severni Afriki in po vzhodnem delu Severne Amerike.
Poglej Listne uši in Rumena travniška mravlja
Ruska pšenična uš
Ruska pšenična uš (znanstveno ime Diuraphis noxia) je vrsta pravih listnih uši, ki je velik škodljivec na žitu.
Poglej Listne uši in Ruska pšenična uš
Sedempikčasta polonica
Sedempikčasta polonica ali pikapolonica (znanstveno ime Coccinella septempunctata) je najpogostejše evropska vrsta polonic, ki je razširjena po Evropi, Severni Afriki, Avstraliji, celotni Rusiji, Transkavkazu, osrednji Aziji, Bližnjem vzhodu, Indokini in vse do Japonske.
Poglej Listne uši in Sedempikčasta polonica
Siva breskova uš
Siva breskova uš (znanstveno ime Myzus persicae) je listna uš, ki je škodljivec na breskovih drevesih.
Poglej Listne uši in Siva breskova uš
Strigalice
Strígalice (znanstveno ime Dermaptera; grško derma - koža + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 1800 opisanimi recentnimi vrstami, ki jih delimo v 10 družin.
Poglej Listne uši in Strigalice
Syrphus ribesii
Syrphus ribesii je vrsta muh trepetavk, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Listne uši in Syrphus ribesii
Travniška stenica
Travniška stenica (znanstveno ime Lygus pratensis) je vrsta travniških stenic, ki je škodljivec na poljih in vrtovih.
Poglej Listne uši in Travniška stenica
Trepetavke
Trepetavke (znanstveno ime Syrphidae) so družina dvokrilcev, ki jih natančneje uvrščamo med prave muhe kratkorožke.
Poglej Listne uši in Trepetavke
Trtna uš
Trtna ali trsna uš (znanstveno ime Viteus vitifoliae) je žuželka iz družine filokserid, sorodne listnim ušem.
Poglej Listne uši in Trtna uš
Uši (razločitev)
Uši so lahko predstavniki naslednjih skupin žuželk.
Poglej Listne uši in Uši (razločitev)
Velika rdeča mravlja
Velika rdeča mravlja (znanstveno ime Formica rufa) je velika mravlja, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Listne uši in Velika rdeča mravlja
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Listne uši in Vrtnica
Zatiranje škodljivcev v kmetijstvu
Bolezni in škodljivci so naravni členi življenjskih združb.
Poglej Listne uši in Zatiranje škodljivcev v kmetijstvu
Prav tako znan kot Aphidoidea.