Kazalo
33 odnosi: Batavi, Batavska vstaja, Domicijan, Galba, I. legija Adiutrix, III. legija Cirenajka, III. legija Gallica, Kvintilijan, Leto petih cesarjev, Neron, Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu, Oton (rimski cesar), Pax Romana, Principat, Publij Kornelij Tacit, Rimska Britanija, Rimsko cesarstvo, Seznam rimskih cesarjev, Seznam rimskih uzurpatorjev, Seznam vojn, Tempelj kapitolskega Jupitra, Tit Flavij, Uzurpator, V. legija Macedonica, Vespazijan, VIII. legija Augusta, Vitelij, XIII. legija Gemina, XIV. legija Gemina, XX. legija Valeria Victrix, XXI. legija Rapax, XXII. legija Primigenia, Zgodovine (Tacit).
Batavi
Karta dela zahodne Evrope okoli leta 150 Batavi (latinsko, nizozemsko Bataven) so bili germansko pleme, prvotno stranska veja Hatov, ki so na začetku 1.
Poglej Leto štirih cesarjev in Batavi
Batavska vstaja
Batavska vstaja leta 69-70 je bila vstaja germanskih in keltskih plemen v rimski provinci Spodnji Germaniji (sodobna južna Nizozemska in severno Porenje) proti Rimskemu cesarstvu.
Poglej Leto štirih cesarjev in Batavska vstaja
Domicijan
Domicijan (latinsko), 11.
Poglej Leto štirih cesarjev in Domicijan
Galba
Galba (latinsko: Servius Sulpicius Galba Augustus), guverner Tarakonske Hispanije, 6.
Poglej Leto štirih cesarjev in Galba
I. legija Adiutrix
Prva pomožna legija (latinsko) je bila rimska legija, ki jo je leta 68 na Neronov ukaz ustanovil guverner Tarakonske Hispanije Galba.
Poglej Leto štirih cesarjev in I. legija Adiutrix
III. legija Cirenajka
menapijskih enot Marka Antonija, s katerim je plačeval svoje legije; na hrbtni strani kovanca je napis LEG(ija) III in njen prapor (''aquilla'') III.
Poglej Leto štirih cesarjev in III. legija Cirenajka
III. legija Gallica
III.
Poglej Leto štirih cesarjev in III. legija Gallica
Kvintilijan
Mark Fabij Kvintilijan (lat. Marcus Fabius Quintilianus), rimski retorik španskega rodu.
Poglej Leto štirih cesarjev in Kvintilijan
Leto petih cesarjev
Leto petih cesarjev je bilo leto 193, v katerem se je na rimskem prestolu zvrstilo kar pet cesarjev: Pertinaks, Didij Julijan, Pescenij Niger, Klodij Albin in Septimij Sever.
Poglej Leto štirih cesarjev in Leto petih cesarjev
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Leto štirih cesarjev in Neron
Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Jove z žezlom in kroglo (prva polovica 1. stoletja n. št.).The imperial cult in Roman Britain-Google docs Rekonstrukcija rimske enote iz obdobja okoli 70 n. št. Zgradba v ozadju ni tipičen tabor. Trije glavni elementi cesarske rimske države so bili centralna vlada, vojska in provincialna vlada.
Poglej Leto štirih cesarjev in Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Oton (rimski cesar)
Oton (latinsko), rimski cesar, * 28. april 32, † 16. april 69.
Poglej Leto štirih cesarjev in Oton (rimski cesar)
Pax Romana
Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr.
Poglej Leto štirih cesarjev in Pax Romana
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Leto štirih cesarjev in Principat
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Leto štirih cesarjev in Publij Kornelij Tacit
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Leto štirih cesarjev in Rimska Britanija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Leto štirih cesarjev in Rimsko cesarstvo
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Leto štirih cesarjev in Seznam rimskih cesarjev
Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.
Poglej Leto štirih cesarjev in Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam vojn
Seznam vojn.
Poglej Leto štirih cesarjev in Seznam vojn
Tempelj kapitolskega Jupitra
Tempelj Jupitra Optimusa Maximusa (Jupiter Najboljši in Največji), znan tudi kot tempelj kapitolskega Jupitra (lat. Aedes Iovis Optimi Maximi Capitolini, italijansko Tempio di Giove Ottimo Massimo) je bil najpomembnejši tempelj v antičnem Rimu, in je stal na Kapitolskem griču.
Poglej Leto štirih cesarjev in Tempelj kapitolskega Jupitra
Tit Flavij
Tit Flavij (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal leta 79-81, * 30.
Poglej Leto štirih cesarjev in Tit Flavij
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Leto štirih cesarjev in Uzurpator
V. legija Macedonica
Peta makedonska legija (latinsko), rimska legija, ki sta jo v prvi sestavi leta 43 pr.
Poglej Leto štirih cesarjev in V. legija Macedonica
Vespazijan
Vespazijan (latinsko), 9.
Poglej Leto štirih cesarjev in Vespazijan
VIII. legija Augusta
VIII.
Poglej Leto štirih cesarjev in VIII. legija Augusta
Vitelij
Vitelij (latinsko), 8. cesar Rimskega cesarstva, ki je v letu štirih cesarjev vladal osem mesecev od 16. aprila do 22. decembra 69, * 24. september 15, † 22. december 69.
Poglej Leto štirih cesarjev in Vitelij
XIII. legija Gemina
Legio XIII Gemina (slovensko XIII. legija Dvojčica) je bila legija rimske cesarske armade.
Poglej Leto štirih cesarjev in XIII. legija Gemina
XIV. legija Gemina
XIV. legija Gemina – Dvojčica (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 57 pr. n. št. ustanovil Julij Cezar. Vzdevek Gemina kaže, da je nastala z združitvijo dveh legij: prva je bila XIV. legija, ki se je bojevala v bitki pri Aleziji, druga pa legija Martia (Marsova legija). Vzdevek Victriyx – Zmagovita je dobila od cesarja Avgusta za zasluge pri zatiranju velike panonske vstaje leta 9.
Poglej Leto štirih cesarjev in XIV. legija Gemina
XX. legija Valeria Victrix
Britaniji. Tam je bila od leta 88 n. št. do poznega 3. stoletja ali še dlje. Strešnik iz Holta, Clwyd, Wales z oznakami XX. legije Legio XX Valeria Victrix (slovensko Zmagovita XX. legija Valerija) je bila legija armade Rimskega cesarstva.
Poglej Leto štirih cesarjev in XX. legija Valeria Victrix
XXI. legija Rapax
XXI.
Poglej Leto štirih cesarjev in XXI. legija Rapax
XXII. legija Primigenia
XXII.
Poglej Leto štirih cesarjev in XXII. legija Primigenia
Zgodovine (Tacit)
Incipit dela ''Historiae'' v editio princeps. Zgodovine je rimska zgodovinska kronika Tacita.
Poglej Leto štirih cesarjev in Zgodovine (Tacit)
Prav tako znan kot Druga rimska državljanska vojna.