Kazalo
63 odnosi: Abisare, Akšak, Anšan, Anu, Arhitektura Mezopotamije, Šu-turul, Čevelj (dolžinska mera), Bad-tibira, Ebla, Enheduana, Enlil, Ensi, Girsu, Gudea, Gudejeva valja, Gungunum, Gutijci, Hendursaga, Hopeš, Ištarina vrata, Ikun-Šamaš, Irkalla, Jastrebova stela, Kiš, Klinopis, Kratka kronologija, Larsa, Lipit-Ištar, Lugal, Lugal-Ane-Mundu, Lugal-kiniše-dudu, Lugalzagezi, Maništušu, Mari, Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda, Mezopotamija, Nanše, Ninazu, Ninsun, Nintinuga, Ninurta, Nur-Adad, Prva babilonska dinastija, Rimuš, Samium, Sargon Akadski, Seznam sumerskih kraljev, Sili-Adad, Sin-Idinam, Sirara, ... Razširi indeks (13 več) »
Abisare
Abisare (klinopisno A-bi-sa-re-e) je bil šesti amoritski kralj mezopotamske mestne države Larse, ki je vladal od 1905 do 1895 pr.
Poglej Lagaš in Abisare
Akšak
Akšak (sumersko 𒌔𒆠, akšak) je bilo mesto starodavni Sumeriji na severni meji Akadskega kraljestva, ki se je včasih istovetilo z babilonskim Upijem (grško Opis).
Poglej Lagaš in Akšak
Anšan
Lega Anšana v Elamskem kraljestvu Anšan (perzijsko انشان, Anšan, elamsko Anzan), sodobni Tall-i Malyan, je bil starodavno iransko mesto.
Poglej Lagaš in Anšan
Anu
Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.
Poglej Lagaš in Anu
Arhitektura Mezopotamije
Arhitektura Mezopotamije je starodavna arhitektura rečnega sistema Tigris – Evfrat (znana tudi kot Mezopotamija), ki zajema več različnih kultur in sega v obdobje od 10.
Poglej Lagaš in Arhitektura Mezopotamije
Šu-turul
Šu-turul ali Šu-durul (klinopisno 𒋗𒄙𒄒, shu-tur2-ul3)Gadd, C.J. (1921).
Poglej Lagaš in Šu-turul
Čevelj (dolžinska mera)
Čevelj (angleška označba ft) je enota za dolžino.
Poglej Lagaš in Čevelj (dolžinska mera)
Bad-tibira
Bad-tibira (slovensko Obzidje obdelovalcev bakra ali Trdnjava kovačev, akadsko Dûr-gurgurri, grško Παντιβίβλος), sodobni Tell al-Medineh v južnem Iraku, je bilo antično sumersko mesto, ki je po Seznamu sumerskih kraljev nastalo že pred vesoljnim potopom.
Poglej Lagaš in Bad-tibira
Ebla
Ebla (arabsko إبلا, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.
Poglej Lagaš in Ebla
Enheduana
website.
Poglej Lagaš in Enheduana
Enlil
Enlil (sumersko 𒀭𒂗𒆤 dEN.LÍL, Gospodar vetraHalloran 2006.Holland 2009, str. 114.Nemet-Nejat 1998, str. 182.) kasneje znan kot Elil, je bil mezopotamski bog, povezan z vetrom, zrakom, zemljo in neurji.
Poglej Lagaš in Enlil
Ensi
Ensi ali patesi (sumersko klinopisno EN.SI ali PA.TE.SI, (100x24px100x28px100x24px), ki morda pomeni gospodar orne zemlje, posojen v akadščino kot iššakkum) je sumerski naslov, s katerim so naslavljali vladarja ali princa mestne države.
Poglej Lagaš in Ensi
Girsu
Girsu ali Ngirsu (sumersko ĝir2-suki), sodobni Tell Tello ali Telloh v iraškem governoratu Dhi Qar, je bil antično sumersko mesto, ki je stalo 28 km severno od Lagaša.
Poglej Lagaš in Girsu
Gudea
Gudea (sumersko 𒅗𒌤𒀀, Gu3-de2-a) je bil od okoli 2144–2124 pr.
Poglej Lagaš in Gudea
Gudejeva valja
Gudejeva valja sta valja iz terakote, datirana v obdobje okoli leta 2125 pr.
Poglej Lagaš in Gudejeva valja
Gungunum
Gungunum je bil vladar posumerskih mezopotamskih mestnih države Larse, Lagaša in Eriduja, ki je vladal približno od 1932 do 1906 pr.
Poglej Lagaš in Gungunum
Gutijci
Gutijci, tudi Gutejci, Guti, Kuti, Kurti in Kurdi, so bili ljudstvo s severnega in osrednjega dela gorovja Zagros, ki so po propadu Akadskega cesarstva okoli leta 2154 pr.
Poglej Lagaš in Gutijci
Hendursaga
Gudee z napisom: ''"Za Hendursago, svojega gospoda, (je) Gudea, vladar Lagaša, zgradil to hišo"''.D. O. Edzard. ''The Royal inscriptions of Mesopotamia, Early periods'', vol. 3/1, Gudea and His Dynasty. Toronto, 1997, str. 117-118. Vorderasiatisches Museum, Berlin Hendursaga (sumersko 𒀭𒉺𒊕, Dḫendur-saŋ) je bil bog pravice v sumerski, babilonski in akadski mitologiji.
Poglej Lagaš in Hendursaga
Hopeš
Hopeš ali hepeš (egipčansko ḫpš) je bil staroegipčanski srpast meč, ki se je razvil iz bojnih sekir.
Poglej Lagaš in Hopeš
Ištarina vrata
Ištarina vrata (arabsko بوابة عشتار, perzijsko دروازه ایشتار) so bila osma vrata v notranjost Babilona.
Poglej Lagaš in Ištarina vrata
Ikun-Šamaš
Ikun-Šamaš ali Iku-Šamaš (klinopisno 𒄿𒆪𒀭𒌓)Spycket 1981, str.
Poglej Lagaš in Ikun-Šamaš
Irkalla
Odtis sumerskega valjastega pečatnika, na katerem demoni galluji v podzemnem svetu mučijo boga Dumuzija Starodavni mezopotamski podzemni svet se je v sumerskem jeziku najpogosteje imenoval Kur, Irkalla, Kukku, Arali ali Kigal in v akadskem jeziku Erṣetu.
Poglej Lagaš in Irkalla
Jastrebova stela
Jastrebova stela je spomenik iz zgodnjega dinastičnega obdobja III.
Poglej Lagaš in Jastrebova stela
Kiš
Antična sumerska mesta Kiš (sumersko Kiš, transliterirano Kiŝki, akadsko kiššatu) je bilo antično mesto v Sumeriji, za katero se domneva, da je stalo blizu sedanjega Tell al-Uhaymirja v iraškem governoratu Babil, kakšnih 12 km vzhodno od Babilona in 80 km južno od Bagdada.
Poglej Lagaš in Kiš
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Lagaš in Klinopis
Kratka kronologija
Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.
Poglej Lagaš in Kratka kronologija
Larsa
Larsa (sumerski logogram UD.UNUGKI, ki se bere Larsamki) je bila pomembno antično sumersko mesto in središče kulta sončnega boga Utuja.
Poglej Lagaš in Larsa
Lipit-Ištar
Lipit-Ištar ali Lipit-Eštar je bil peti vladar prve isinske dinastije, ki je vladal približno od 1870 pr.
Poglej Lagaš in Lipit-Ištar
Lugal
Detajl s sumerskega kipa kralja Adaba Lugaldaluja, ki je vladal sredi 3. tisočletja pr. n. št., na katerem je sumerski klinopisni znak ''lugal'' Lugal (sumersko LÚ.GAL, veliki mož, novoasirsko LUGAL, lugal) je bil eden od več sumerskih nazivov vladarjev mestnih držav.
Poglej Lagaš in Lugal
Lugal-Ane-Mundu
Lugal-Ane-Mundu ali Lugalanemundu (sumersko kralj ustvaril nebo) je bil najpomembnejši kralj sumerske mestne države Adab in v ''Seznamu sumerskih kraljev'' edini predstavnik Adabske dinastije, ki je vladal v 26.
Poglej Lagaš in Lugal-Ane-Mundu
Lugal-kiniše-dudu
Lugal-kiniše-dudu (𒈗𒆠𒉌𒂠𒌌𒌌, lugal-ki-ni-še₃-du₇-du₇) ali Lugal-kigine-dudu (𒈗𒆠𒁺𒉌𒌌𒌌, lugal-ki-gin-ne2-du₇-du₇) je bil kralj (ensi) Uruka in Ura, ki je vladal proti koncu 25.
Poglej Lagaš in Lugal-kiniše-dudu
Lugalzagezi
Lugalzagezi Umski (sumersko LUGAL.ZAG.GE.SI 𒈗𒍠𒄀𒋛) je bil kralj Sumerije, ki je vladal od okoli 2358 do 2334 pr.
Poglej Lagaš in Lugalzagezi
Maništušu
Maništušu je bil kralj Akadskega cesarstva, ki je vladal od leta 2276 do 2261 pr.
Poglej Lagaš in Maništušu
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Lagaš in Mari
Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.
Poglej Lagaš in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Lagaš in Mezopotamija
Nanše
Nanše (sumersko 𒀭𒀏 dNANŠE) je bila sumerska boginja, hčerka boga Enkija (bog modrosti, magije in vode) in Ninhursage (boginja zemlje in boginja mati).
Poglej Lagaš in Nanše
Ninazu
Ninazu je bil sumerski bog podzemlja in zdravilstva.
Poglej Lagaš in Ninazu
Ninsun
Ninsun ali Ninsuna (dobesedno gospa divja krava) je bila sumerska boginja, najbolj znana kot mati legendarnega junaka Gilgameša in zaščitnica lagaškega kralja Gudea.
Poglej Lagaš in Ninsun
Nintinuga
Nintinuga (slovensko gospa, ki oživlja mrtve) je bila babilonska boginja zdravilstva in soproga boga Ninurte.
Poglej Lagaš in Nintinuga
Ninurta
Ninurta (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒅁, DNIN.URTA, pomen imena ni znan),Black & Green 1992, str.
Poglej Lagaš in Ninurta
Nur-Adad
Nur-Adad bil osmi kralj Larse, ki je vladal od 1865 pr.
Poglej Lagaš in Nur-Adad
Prva babilonska dinastija
Prva babilonska dinastija ali Staro babilonsko cesarstvo je bila država v antični Mezopotamiji z glavnim mestom Babilon. Kronologija Prve babilonske dinastije je še vedno predmet razprav, ker obstajata dva seznama babilonskih kraljev, A in B. V tem članku se uporabljajo leta vladanja po Seznamu A, ker se uporabljajo najbolj pogosto.
Poglej Lagaš in Prva babilonska dinastija
Rimuš
Rimuš je bil drugi kralj Akadskega cesarstva, ki je vladal od 2283 do 2274 pr.
Poglej Lagaš in Rimuš
Samium
Samium ali Samiom je bil verjetno tretji amoritski kralj posumerske mestne države Larse, ki je vladal okoli 1976 do 1942 pr.
Poglej Lagaš in Samium
Sargon Akadski
Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.
Poglej Lagaš in Sargon Akadski
Seznam sumerskih kraljev
Sumerija Seznam sumerskih kraljev je starodavni rokopis, v izvirniku napisan v sumerskem klinopisu, ki vsebuje seznam sumerskih kraljev iz sumerskih in drugih dinastij ter domneven čas in mesto njihovega vladanja.
Poglej Lagaš in Seznam sumerskih kraljev
Sili-Adad
Sili-Adad je bil dvanajsti amoritski kralj mezopotamske mestne države Larse, ki je vladal leta 1836-1835 pr.
Poglej Lagaš in Sili-Adad
Sin-Idinam
Kamnita tablica s Sin-Idinamovim napisom; Walters Art Museum, Baltimore, ZDA Sin-Idinam je bil deveti kralj Larse, ki je vladal od 1849 do 1843 pr.
Poglej Lagaš in Sin-Idinam
Sirara
Sirara (sumersko 𒌓𒈣𒀏𒆠𒋳 SIRARA6) je bil na začetku Tretje urske dinastijea tempeljski kompleks v Lagašu.
Poglej Lagaš in Sirara
Stare uteži in mere
Stare merske enote so uporabljali v preteklosti, danes pa jih nadomeščamo z zakonsko dovoljenimi osnovnimi enotami, ter ostalimi enotami.
Poglej Lagaš in Stare uteži in mere
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Poglej Lagaš in Staro asirsko cesarstvo
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Lagaš in Sumerija
Sumuel
Votivni kipec iz Sumuelovega obdobjaa; Muzej Louvre, Pariz Sumuel, Sumu-El ali Sumu-ilum je bil sedmi amoritski vladar posumerske mestne države Larse, ki je vladal od 1830 do 1801 pr.
Poglej Lagaš in Sumuel
Tell
Siriji citadelo v Alepu, severna Sirija, zgrajeno na vrhu tela, naseljenega najmanj od 3. tisočletja pr. n. št. Trdnjava Tel Arad v Izraelu Tell ali tel (W.F. Albright. Archaeology of Palestine. Art of Excavating a Palestinian Mound, 1960, str. 16.) je vrsta arheološke gomile, ki je nastala zaradi več stoletij ponavljajočih se obdobij naselitve in opustitve istega naselitvenega mesta.
Poglej Lagaš in Tell
Tretja urska dinastija
Tretja urska dinastija ali Ur III, znana kot utemeljiteljica t. i. Novosumerskega cesarstva, je bila sumerska dinastija, ki je v 21.
Poglej Lagaš in Tretja urska dinastija
Uma
Uma ali Umma, sodobni Umm al-Aqarib, Provinca Dhi Qar, Irak, je bila starodavno mesto v Sumeriji.
Poglej Lagaš in Uma
Ur-Baba
Ur-Baba ali Ur-Bau (sumersko ali, služabnik boginje Bau) je bil v letih 2093-2080 pr.
Poglej Lagaš in Ur-Baba
Ur-gar
Ur-gar ali Ur-nig (sumersko 𒌨𒃻) je bil zadnji ensi Lagaša, ki je vladal okoli leta 2100 pr.
Poglej Lagaš in Ur-gar
Ur-Nammu
Ur-Nammu je zgradil Veliki zigurat v Uru Dinanna.... "Za Inano-" 𒎏𒂍𒀭𒈾 Nin-e-an-na.... "Ninana,"𒎏𒀀𒉌 NIN-a-ni.... "njegova gospa"𒌨𒀭𒇉 UR-NAMMU.... "Ur-Nammu"𒍑𒆗𒂵 NITAH KALAG ga.... "mogočni mož"𒈗𒋀𒀊𒆠𒈠 LUGAL URIM KI ma....
Poglej Lagaš in Ur-Nammu
Ur-Nanše
Ur-Nanše (sumersko 𒌨𒀭𒀏, UR-NANŠE), tudi Ur-Nina, je bil prvi kralj Prve lagaške dinastije, ki je vladal v sumerskem zgodnjem dinastičnem obdobju III okoli leta 2500 pr.
Poglej Lagaš in Ur-Nanše
Ur-Ningirsu
Ur-Ningirsu (sumersko 𒌨𒀭𒎏𒄈𒍪, Ur-D-nin-gir-suu)Edzard, Sibylle; Edzard, Dietz Otto (1997).
Poglej Lagaš in Ur-Ningirsu
Vašukani
Karta Mezopotamije z mesti Vašukani, Ninive, Hatra, Ašur, Nuzi, Palmira, Mari, Sipar, Babilon, Kiš, Nipur, Isin, Lagaš, Uruk, Harks Spasinu in Ur (od severa proti jugu) Vašukani (asirsko Uššukana) je bila od okoli 1500 pr.
Poglej Lagaš in Vašukani