Hitreje kot brskalnik!
89 odnosi: Ampermeter, Arhimed, Arhit, Avtomorfno število, Šnireljmanova gostota, Število Markova, Babilonska matematika, Baselski problem, Brahmagupta, Brahmaguptova enakost, Cahenova konstanta, Celoštevilski trikotnik, Charles Hermite, Diofant, E (matematična konstanta), Erdős-Strausova domneva, Eulerjeva enakost štirih kvadratov, Eulerjeva vsota, Evklidovo število, Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku, Fermatov veliki izrek, Gematrija, Gnomon, Henry John Stephen Smith, Higgsovo praštevilo, John Pell, Joseph Liouville, Joseph-Louis de Lagrange, Julius Wilhelm Richard Dedekind, Kaprekarjevo število, Keplerjevi zakoni, Kvadrat, Kvadratni koren, Kvadratni koren števila 3, Kvadratno iracionalno število, Kvadratno piramidno število, Legendrova domneva, Mnogokotniško število, Močno število, Nedoločena enačba, Pellova enačba, Pierre de Fermat, Pitagorejsko praštevilo, Polpraštevilo, Popolni kvadrat, Prve visoke civilizacije, Sestavljeno število, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst števil, Skladno število, ..., Teorija števil, Teorija diofantskih približkov, Trikotniško število, Trikotniško kvadratno število, Veselo število, Wikipodatki, Zaporedje, Zgodovina matematike, 1 (število), 1 − 2 + 3 − 4 + ···, 100 (število), 125 (število), 129 (število), 130 (število), 14 (število), 140 (število), 145 (število), 16 (število), 170 (število), 185 (število), 196 (število), 2 (število), 200 (število), 25 (število), 256 (število), 30 (število), 36 (število), 4 (število), 400 (število), 49 (število), 5 (število), 55 (število), 64 (število), 65 (število), 81 (število), 85 (število), 9 (število), 91 (število), 9814072356 (število). Razširi indeks (39 več) »
Ampermeter
Analogni ampermeter poljske izdelave Ampêrméter je merilna priprava, ki se uporablja za merjenje električnega toka.
Novo!!: Kvadratno število in Ampermeter · Poglej več »
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Novo!!: Kvadratno število in Arhimed · Poglej več »
Arhit
Arhit (Arhítas), starogrški filozof, matematik, astronom, državnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. št. Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, † 347 pr. n. št.
Novo!!: Kvadratno število in Arhit · Poglej več »
Avtomorfno število
Avtomórfno števílo (oziroma natančneje n-avtomórfno števílo) je v matematiki takšno število k, katerega kvadrat (oziroma nk2) se končuje z isto števko ali s števkami kot število samo.
Novo!!: Kvadratno število in Avtomorfno število · Poglej več »
Šnireljmanova gostota
Šnireljmanova gostota (tudi gostota zaporedja) zaporedja v matematiki pove, kako »gosto« je to zaporedje.
Novo!!: Kvadratno število in Šnireljmanova gostota · Poglej več »
Število Markova
Števílo Markova je v teoriji števil pozitivno celo število x, y ali z, ki je ena od rešitev kvadratne diofantske enačbe Markova: Prva števila Markova so: dvojiškem drevesu. in predstavljajo koordinate markovskih trojic: Števila se imenujejo po Andreju Andrejeviču Markovu starejšem.
Novo!!: Kvadratno število in Število Markova · Poglej več »
Babilonska matematika
kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.
Novo!!: Kvadratno število in Babilonska matematika · Poglej več »
Baselski problem
Baselski problem je znameniti problem iz matematične analize, pomemben v teoriji števil, ki ga je prvi postavil Pietro Mengoli leta 1644, rešil pa ga je Leonhard Euler leta 1735.
Novo!!: Kvadratno število in Baselski problem · Poglej več »
Brahmagupta
Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.
Novo!!: Kvadratno število in Brahmagupta · Poglej več »
Brahmaguptova enakost
Brahmaguptova enakost (tudi Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost, oziroma Fibonaccijeva enakost) v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota dveh popolnih kvadratov, tudi sam vsota dveh kvadratov.
Novo!!: Kvadratno število in Brahmaguptova enakost · Poglej več »
Cahenova konstanta
Cahenova konstánta je v matematiki konstanta definirana kot vsota alternirajoče neskončne vrste enotskih ulomkov, katerih imenovalci so zaporedni členi Sylvestrovega zaporedja zmanjšani za 1: Prvi člen vrste je pri tem določen po dogovoru kot a_.
Novo!!: Kvadratno število in Cahenova konstanta · Poglej več »
Celoštevilski trikotnik
cela števila. Céloštevílski trikótnik je trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic.
Novo!!: Kvadratno število in Celoštevilski trikotnik · Poglej več »
Charles Hermite
Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.
Novo!!: Kvadratno število in Charles Hermite · Poglej več »
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Novo!!: Kvadratno število in Diofant · Poglej več »
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Novo!!: Kvadratno število in E (matematična konstanta) · Poglej več »
Erdős-Strausova domneva
Erdős-Strausova domneva je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 1 predvideva, da se lahko racionalno število 4/n izrazi kot vsoto treh enotskih ulomkov.
Novo!!: Kvadratno število in Erdős-Strausova domneva · Poglej več »
Eulerjeva enakost štirih kvadratov
Eulerjeva enákost štírih kvadrátov v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota štirih popolnih kvadratov, tudi sam vsota štirih kvadratov.
Novo!!: Kvadratno število in Eulerjeva enakost štirih kvadratov · Poglej več »
Eulerjeva vsota
Eulerjeva vsota (tudi Eulerjeva sumacijska metoda) je v matematiki konvergentnih in divergentnih vrst sumacijska metoda.
Novo!!: Kvadratno število in Eulerjeva vsota · Poglej več »
Evklidovo število
Evklidova števila so v matematiki cela števila oblike En.
Novo!!: Kvadratno število in Evklidovo število · Poglej več »
Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
pitagorejske trojice, d.
Novo!!: Kvadratno število in Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku · Poglej več »
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Novo!!: Kvadratno število in Fermatov veliki izrek · Poglej več »
Gematrija
Gematrija je nadomeščanje števil za črke hebrejske abecede.
Novo!!: Kvadratno število in Gematrija · Poglej več »
Gnomon
Gnomon je del sončne ure (trikotna plošča), style pa je njegov nagnjen rob, ki meče senco na vodoravno številčnico sončne ure.
Novo!!: Kvadratno število in Gnomon · Poglej več »
Henry John Stephen Smith
Henry John Stephen Smith, FRS, irski matematik, * 2. november 1826, Dublin, Irska, † 9. februar 1883, Oxford, Anglija.
Novo!!: Kvadratno število in Henry John Stephen Smith · Poglej več »
Higgsovo praštevilo
Higgsovo praštevilo je praštevilo p za katerega p-1 deli kvadrat produkta manjših Higgsovih praštevil brez ostanka.
Novo!!: Kvadratno število in Higgsovo praštevilo · Poglej več »
John Pell
John Pell, angleški matematik, * 1. marec 1611, Southwick, grofija Sussex, Anglija, † 12. december 1685, London.
Novo!!: Kvadratno število in John Pell · Poglej več »
Joseph Liouville
Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.
Novo!!: Kvadratno število in Joseph Liouville · Poglej več »
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Novo!!: Kvadratno število in Joseph-Louis de Lagrange · Poglej več »
Julius Wilhelm Richard Dedekind
Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.
Novo!!: Kvadratno število in Julius Wilhelm Richard Dedekind · Poglej več »
Kaprekarjevo število
Kaprékarjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število, za katerega lahko v dani osnovi števke njegovega kvadrata razdelimo na dve števili z enakim številom števk, kot jih ima število, pri čemer je vsota novih števil enaka številu samemu.
Novo!!: Kvadratno število in Kaprekarjevo število · Poglej več »
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Novo!!: Kvadratno število in Keplerjevi zakoni · Poglej več »
Kvadrat
Kvadrat Kvadrát ima več pomenov.
Novo!!: Kvadratno število in Kvadrat · Poglej več »
Kvadratni koren
Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.
Novo!!: Kvadratno število in Kvadratni koren · Poglej več »
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Novo!!: Kvadratno število in Kvadratni koren števila 3 · Poglej več »
Kvadratno iracionalno število
Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti.
Novo!!: Kvadratno število in Kvadratno iracionalno število · Poglej več »
Kvadratno piramidno število
Piramida topovskih krogel v strasbourškem muzeju. Število vseh krogel skupaj je 5. piramidno število, ki ga izračunamo kot 1^2 + 2^2 + 3^2 + 4^2 + 5^2.
Novo!!: Kvadratno število in Kvadratno piramidno število · Poglej več »
Legendrova domneva
Legendrova domnéva je v teorija števil domneva, ki jo postavil Adrien-Marie Legendre (1752–1833), in pravi, da med dvema poljubnima zaporednima popolnima kvadratoma (med številoma n^\, in (n+1)^\, za vsako pozitivno celo število n (n > 0)) obstaja vsaj eno praštevilo p. Domneva je Landauov 3. problem (izvirno 4. problem, 1912), eden od štirih osnovnih problemov o praštevilih in ostaja odprti problem.
Novo!!: Kvadratno število in Legendrova domneva · Poglej več »
Mnogokotniško število
Mnogokótniško števílo je v matematiki število, ki ga lahko razmestimo v obliki pravilnega mnogokotnika.
Novo!!: Kvadratno število in Mnogokotniško število · Poglej več »
Močno število
Močno število je v matematiki sestavljeno pozitivno celo število m\,, da kadar vsako praštevilo p\,, ki deli m\,, ga deli tudi njegov kvadrat p^\,.
Novo!!: Kvadratno število in Močno število · Poglej več »
Nedoločena enačba
Nedolóčena enáčba je v matematiki enačba za katero obstaja več kot ena rešitev.
Novo!!: Kvadratno število in Nedoločena enačba · Poglej več »
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Novo!!: Kvadratno število in Pellova enačba · Poglej več »
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Novo!!: Kvadratno število in Pierre de Fermat · Poglej več »
Pitagorejsko praštevilo
celoštevilskimi katetami – (3, 4) in (2, 1). Pitagoréjsko práštevílo je v matematiki praštevilo oblike: To so ravno praštevila, ki so hipotenuze pitagorejskega trikotnika.
Novo!!: Kvadratno število in Pitagorejsko praštevilo · Poglej več »
Polpraštevilo
Pólpráštevilo je v matematiki naravno število, ki je produkt dveh (ne nujno različnih) praštevil.
Novo!!: Kvadratno število in Polpraštevilo · Poglej več »
Popolni kvadrat
Popólni kvadrát ima v matematiki dva pomena.
Novo!!: Kvadratno število in Popolni kvadrat · Poglej več »
Prve visoke civilizacije
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.
Novo!!: Kvadratno število in Prve visoke civilizacije · Poglej več »
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Novo!!: Kvadratno število in Sestavljeno število · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Kvadratno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Seznam vrst števil
realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.
Novo!!: Kvadratno število in Seznam vrst števil · Poglej več »
Skladno število
ploščino enako 6, ki je drugo najmanjše skladno število. Skládno števílo (ali kongruéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, ki predstavlja ploščino pravokotnega trikotnika, katerega dolžine stranic so racionalna števila.
Novo!!: Kvadratno število in Skladno število · Poglej več »
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Novo!!: Kvadratno število in Teorija števil · Poglej več »
Teorija diofantskih približkov
Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.
Novo!!: Kvadratno število in Teorija diofantskih približkov · Poglej več »
Trikotniško število
Trikótniško števílo je v matematiki število, ki predstavlja število objektov, ki jih lahko razmestimo v obliko (enakostraničnega) trikotnika.
Novo!!: Kvadratno število in Trikotniško število · Poglej več »
Trikotniško kvadratno število
Trikotniško kvadratno število je v matematiki število, ki je hkrati trikotniško in kvadratno število (popolni kvadrat).
Novo!!: Kvadratno število in Trikotniško kvadratno število · Poglej več »
Veselo število
Vesélo števílo je v matematiki celo število, kjer zaporedna vsota kvadratov njegovih števk sčasoma postane enaka 1.
Novo!!: Kvadratno število in Veselo število · Poglej več »
Wikipodatki
Wikipodatki (v izvirniku) so prosta in odprta spletna zbirka znanj, zgrajena z wiki tehnologijo, ki jo upravlja Fundacija Wikimedia.
Novo!!: Kvadratno število in Wikipodatki · Poglej več »
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Novo!!: Kvadratno število in Zaporedje · Poglej več »
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Novo!!: Kvadratno število in Zgodovina matematike · Poglej več »
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Novo!!: Kvadratno število in 1 (število) · Poglej več »
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
Novo!!: Kvadratno število in 1 − 2 + 3 − 4 + ··· · Poglej več »
100 (število)
100 (stó) je naravno število, za katero velja 100.
Novo!!: Kvadratno število in 100 (število) · Poglej več »
125 (število)
125 (stó pétindvájset) je naravno število, za katero velja 125.
Novo!!: Kvadratno število in 125 (število) · Poglej več »
129 (število)
129 (stó devétindvájset) je naravno število, za katero velja 129.
Novo!!: Kvadratno število in 129 (število) · Poglej več »
130 (število)
130 (stó trídeset) je naravno število, za katero velja 130.
Novo!!: Kvadratno število in 130 (število) · Poglej več »
14 (število)
14 (štírinajst ali štirinájst) je naravno število, za katero velja 14.
Novo!!: Kvadratno število in 14 (število) · Poglej več »
140 (število)
140 (stó štírideset) je naravno število, za katero velja 140.
Novo!!: Kvadratno število in 140 (število) · Poglej več »
145 (število)
145 (stó pétinštírideset) je naravno število, za katero velja 145.
Novo!!: Kvadratno število in 145 (število) · Poglej več »
16 (število)
16 (šéstnajst ali šestnájst) je naravno število, za katero velja 16.
Novo!!: Kvadratno število in 16 (število) · Poglej več »
170 (število)
170 (stó sédemdeset) je naravno število, za katero velja 170.
Novo!!: Kvadratno število in 170 (število) · Poglej več »
185 (število)
185 (stó pétinósemdeset) je naravno število, za katerega velja 185.
Novo!!: Kvadratno število in 185 (število) · Poglej več »
196 (število)
196 (stó šéstindévetdeset) je naravno število, za katero velja 196.
Novo!!: Kvadratno število in 196 (število) · Poglej več »
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Novo!!: Kvadratno število in 2 (število) · Poglej več »
200 (število)
200 (dvé stó) je naravno število, za katero velja 200.
Novo!!: Kvadratno število in 200 (število) · Poglej več »
25 (število)
25 (pétindvájset) je naravno število, za katero velja 25.
Novo!!: Kvadratno število in 25 (število) · Poglej več »
256 (število)
256 je število, ki je enako številu 2 na 8.
Novo!!: Kvadratno število in 256 (število) · Poglej več »
30 (število)
30 (trídeset) je naravno število, za katero velja 30.
Novo!!: Kvadratno število in 30 (število) · Poglej več »
36 (število)
36 (šéstintrídeset) je naravno število, za katero velja 36.
Novo!!: Kvadratno število in 36 (število) · Poglej več »
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Novo!!: Kvadratno število in 4 (število) · Poglej več »
400 (število)
400 (štíri stó) je naravno število, za katerega velja 400.
Novo!!: Kvadratno število in 400 (število) · Poglej več »
49 (število)
49 (devétinštírideset) je naravno število, za katero velja velja 49.
Novo!!: Kvadratno število in 49 (število) · Poglej več »
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Novo!!: Kvadratno število in 5 (število) · Poglej več »
55 (število)
55 (pétinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 55.
Novo!!: Kvadratno število in 55 (število) · Poglej več »
64 (število)
64 (štíriinšéstdeset) je naravno število, za katero velja 64.
Novo!!: Kvadratno število in 64 (število) · Poglej več »
65 (število)
65 (pétinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 65.
Novo!!: Kvadratno število in 65 (število) · Poglej več »
81 (število)
81 (ênainósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 81.
Novo!!: Kvadratno število in 81 (število) · Poglej več »
85 (število)
85 (pétinósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 85.
Novo!!: Kvadratno število in 85 (število) · Poglej več »
9 (število)
9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.
Novo!!: Kvadratno število in 9 (število) · Poglej več »
91 (število)
91 (ênaindevétdeset) je naravno število, za katero velja 91.
Novo!!: Kvadratno število in 91 (število) · Poglej več »
9814072356 (število)
9814072356 je kvadrat števila 99066 in sedeminosemdeseto, ter največje kvadratno število (holodigitalni kvadrat), katerega števke se pojavijo natanko enkrat.
Novo!!: Kvadratno število in 9814072356 (število) · Poglej več »
