Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Krogla

Index Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

173 odnosi: Absolutni izsev, Aksialni ležaj, Al-Bitrudži, Aleksander Vasiljevič Suvorov, Almagest, Antoine Darquier de Pellepoix, Arhimed, Art déco, Arthur Moritz Schönflies, Aryabhata I., Astigmatizem (oko), Atomium, Autodesk 3ds Max, Avstralit, Železova litina, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna luknja, Balista, Batiskaf Trieste, Bibavica, Cerkev sv. Trojice, Gornji Petrovci, China gunpowder, Džang Heng, Dež, Diferencialna enačba, Difuzija, Dušilec poka, Duocilinder, Dvolomnost, Elementi (Evklid), Elipsoid, Enačba, Enotska sfera, Eratosten, Eter (fizika), Filolaj, Gal (enota), Gömböc, Geometrija, Geometrijsko telo, George Gabriel Stokes, Gostota električnega polja, Gravitacijska konstanta, Harlow Shapley, Hartland Sweet Snyder, Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost, Heliocentrični model, Heron, Hillova krogla, Homeomorfizem, ..., Izsev, Jean Bernard Léon Foucault, Jean-Felix Picard (astronom), Jedrska cepitev, Johann Heinrich Lambert, John Baldessari, John Michell, Joseph John Thomson, Kaliber, Kalip, Kaplja, Kapljevina, Kepa (razločitev), Keplerjeva domneva, Koeficient upora, Komet, Koncentričnost, Koordinatni sistem, Krog, Krogla (razločitev), Kroglasta zvezdna kopica, Kubooktaeder, Kvadratni zakon upora, M24 Sniper Weapon System, Machovo načelo, Masa zvezd, Mehanokemijska sinteza, Menelaj Aleksandrijski, Meter, Metoda izčrpavanja, Miejevo sipanje, Mitraljez, Morska milja, Mreža telesa, Nebesna krogla, Nogometna žoga, Norma (matematika), Nukleon, O krogli in valju, Oblika Zemlje, Obročasta meglica, Okolica (matematika), Optična indikatrisa, Optična os, Pi, Pištola, Piero della Francesca, Planet, Planetarna diferenciacija, Planetarna meglica, Plimska sila, Polmer, Površina, Pravilni polieder, Precesija, Precesija enakonočij, Pritlikavi planet, Prostornina, Prostorski kot, Proteus (luna), Radarski presek, Reynoldsovo število, Roger Bacon, Rušilna krogla, Schmidtov teleskop, Schwarzschildov polmer, Seznam astronomskih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Seznam nabojev, Sfera, Sferna trigonometrija, Sferoid, Slovenski tolar, Sonce, Specifična toplota, Sploščeni sferoid, Spontani zlom simetrije, Stefan Banach, Steradian, Strelec A*, Teža, Težnost, Teorija superstrun, Termoregulacija, Thomas Digges, Tikovec, Tirno kvantno število, Titan (luna), Topološki prostor, Topologija, Trda litina, Trdota po Brinellu, Trdota po Rockwellu, Trup podmornice, Ubežna hitrost, Univerzalna stružnica, Upor sredstva, Veliki krog, Vrtilna doba, Vztrajnostni moment, Willebrord Snell van Royen, Yehliu, Zemeljsko površje, Zemljin polmer, Zunajosončni planet, Zvezda, 1 E10 m³, 1 E11 m³, 1 E12 m², 1 E13 m², 1 E17 m², 1 E3 m³, 1 E4 m³, 1 E5 m³, 1 E6 m³, 1 E7 m³, 1 E8 m³, 1 E9 m³, 121 Hermiona, 19 Fortuna, 20000 Varuna, 2060 Hiron, 433 Eros. Razširi indeks (123 več) »

Absolutni izsev

Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.

Novo!!: Krogla in Absolutni izsev · Poglej več »

Aksialni ležaj

Sestava valjčnega aksialnega ležaja Aksiálni ležáj je vrsta ležaja, ki prenaša aksialne (vzdolžne) obremenitve.

Novo!!: Krogla in Aksialni ležaj · Poglej več »

Al-Bitrudži

‎ Nur-al-Din abu-Išak al-Bitrudži, špansko-arabski astronom in filozof, * okoli 1130, Maroko, † okoli 1204.

Novo!!: Krogla in Al-Bitrudži · Poglej več »

Aleksander Vasiljevič Suvorov

Poštna znamka Sovjetske zveze, Aleksander Suvorov, 1980, 4 kopejke (Michel 5009, Scott 4878) Aleksander Vasiljevič Suvorov, ruski generalisim, * 24. november 1729, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 18. maj 1800.

Novo!!: Krogla in Aleksander Vasiljevič Suvorov · Poglej več »

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.

Novo!!: Krogla in Almagest · Poglej več »

Antoine Darquier de Pellepoix

Antoine Darquier de Pellepoix, francoski astronom, * 23. november 1718, Toulouse, Francija, † 18. januar 1802, Toulouse.

Novo!!: Krogla in Antoine Darquier de Pellepoix · Poglej več »

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Novo!!: Krogla in Arhimed · Poglej več »

Art déco

Art déco (okrajšava za francosko art décoratif - 'dekorativna umetnost') je bilo gibanje v zgodovini oblikovanja med letoma 1920 pa do 1940, ki je vključevalo oblikovanje predmetov na vseh področjih življenja, kot so arhitektura, pohištvo, avtomobile, oblačila moda, nakit ali potrošniško blago.

Novo!!: Krogla in Art déco · Poglej več »

Arthur Moritz Schönflies

Arthur Moritz Schönflies (tudi Schoenflies), nemški matematik, * 17. april 1853, Landsberg na Varti (danes Gorzów Wielkopolski, Poljska), † 27. maj 1928, Frankfurt na Majni, Nemčija.

Novo!!: Krogla in Arthur Moritz Schönflies · Poglej več »

Aryabhata I.

Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.

Novo!!: Krogla in Aryabhata I. · Poglej več »

Astigmatizem (oko)

Astigmatízem (redkeje tudi negoriščnost,: a- - ne, brez + stigma,: stígmatos - znamenje, pega, prebod, vbod + -izem) je optična napaka (motnja) očesa, pri kateri je vid zabrisan zaradi nezmožnosti njegove optike prikazati ostro sliko točkastega telesa v gorišču na mrežnici.

Novo!!: Krogla in Astigmatizem (oko) · Poglej več »

Atomium

Atomium je spomenik, znamenita stavba v Bruslju.

Novo!!: Krogla in Atomium · Poglej več »

Autodesk 3ds Max

Autodesk 3ds Max, v preteklosti znan tudi kot 3D Studio in 3D Studio Max je profesionalni grafični program za izdelovanje 3D animacij, modelov, iger in slik.

Novo!!: Krogla in Autodesk 3ds Max · Poglej več »

Avstralit

Avstralit oblike gumba Avstralit je vrsta tektita.

Novo!!: Krogla in Avstralit · Poglej več »

Železova litina

Litje železa Želézova lítina (tudi líto želézo) je zlitina železa z ogljikom, pri čemer je vsebnost ogljika večja od 2 %; navadno med 2 in 4 %. Pomemben zlitinski element je tudi silicij.

Novo!!: Krogla in Železova litina · Poglej več »

Časovni pregled fizike črnih lukenj

Časovni pregled fizike črnih lukenj.

Novo!!: Krogla in Časovni pregled fizike črnih lukenj · Poglej več »

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.

Novo!!: Krogla in Črna luknja · Poglej več »

Balista

Balista (iz grščine ballein - vreči) je vzvojna metalna naprava starih Rimljanov.

Novo!!: Krogla in Balista · Poglej več »

Batiskaf Trieste

Batiskaf Trieste dvigujejo nazaj na matično ladjo Trieste je bil batiskaf švicarske proizvodnje, s katerim je bil dosežen rekord v globinskem potopu s človeško posadko.

Novo!!: Krogla in Batiskaf Trieste · Poglej več »

Bibavica

Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Novo!!: Krogla in Bibavica · Poglej več »

Cerkev sv. Trojice, Gornji Petrovci

Cerkev sv.

Novo!!: Krogla in Cerkev sv. Trojice, Gornji Petrovci · Poglej več »

China gunpowder

Zhu Cha Gunpowder (珠 茶; pinjin: zhū chá), slovenski prevod smodnik) je oblika zelenega čaja, ki ga pridelujejo v kitajski provinci Zhejiang. Ime je ta čaj dobil po posebni obliki lističev, ki so zviti v kroglice, te pa spominjajo na zrna smodnika, ki je bil včasih v uporabi za polnjenje topov. Gunpowder so prvič začeli izdelovati v tej obliki v času dinastije Tang (618–907). Prvotno so lističe zvijali ročno, danes pa to delo opravijo stroji, le najbolj drage čaje še vedno zvijajo ročno. Prednost tako obdelanega čaja je v tem, da čaj dlje zadrži aromo in bolje prenaša transport in skladiščenje.

Novo!!: Krogla in China gunpowder · Poglej več »

Džang Heng

pekingškega observatorija Kopija Džang Hengovega seizmografa Džang Heng (kitajsko: 張衡; pinjin: Zhang Heng), kitajski matematik, astronom, učenjak, geograf, izumitelj, umetnik in pesnik, * 78, okrožje Nanjang, provinca Henan, Kitajska, † 139, Luojang, Kitajska.

Novo!!: Krogla in Džang Heng · Poglej več »

Dež

sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.

Novo!!: Krogla in Dež · Poglej več »

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Novo!!: Krogla in Diferencialna enačba · Poglej več »

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Novo!!: Krogla in Difuzija · Poglej več »

Dušilec poka

Dušilec poka nameščen na polavtomatski pištoli Dušilec poka je dodatek strelnemu orožju, ki zmanjša pok in po navadi tudi blisk iz cevi ob strelu.

Novo!!: Krogla in Dušilec poka · Poglej več »

Duocilinder

Stereografska projekcija sedla duocilindra (glej spodaj). Sedlo se vrti v ravnini XW. Duocilinder (tudi dvojni valj) je geometrijski objekt potopljen v štirirazsežni evklidski prostor.

Novo!!: Krogla in Duocilinder · Poglej več »

Dvolomnost

Vstopni žarek se razcepi na dva dela: redni in izredni žarek, ki sta polarizirana (redni žarek parvokotno na os simetrije, izredni žarek pa vzporedno z osjo simetrije). Opomba:Smer optične osi se ne ujema z robovi prikazane kocke. Dvolomnost na kalcitu. Dvolomnost ali dvojna refrakcija je pojav v katerem se pri prehodu skozi nekatere anizotropne snovi, žarek razdeli na dva žarka.

Novo!!: Krogla in Dvolomnost · Poglej več »

Elementi (Evklid)

Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop. 31, 32 in 33 Elementi so temeljno delo geometrije.

Novo!!: Krogla in Elementi (Evklid) · Poglej več »

Elipsoid

Elipsoid z osmi ''(a, b, c).

Novo!!: Krogla in Elipsoid · Poglej več »

Enačba

Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Novo!!: Krogla in Enačba · Poglej več »

Enotska sfera

\, pomeni normo. Enotska sfera je v matematiki množica točk na razdalji 1 od središčne točke, To lahko enostavno povemo tudi, da je enotska sfera tista sfera, ki ima polmer enak 1.

Novo!!: Krogla in Enotska sfera · Poglej več »

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Novo!!: Krogla in Eratosten · Poglej več »

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Novo!!: Krogla in Eter (fizika) · Poglej več »

Filolaj

Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Novo!!: Krogla in Filolaj · Poglej več »

Gal (enota)

Gal (včasih tudi kot galileo, oznaka Gal, včasih tudi gal) je enota za težni pospešek, v sistemu enot CGS.

Novo!!: Krogla in Gal (enota) · Poglej več »

Gömböc

legi sličica 4,5 metra visok kip gömböca v četrti Corvin, Budimpešta, 2017 Gömböc je konveksno trirazsežno homogeno geometrijsko telo, ki ima, ko stoji na ravni ploskvi, le eno samo stabilno in eno nestabilno točko ravnotežja.

Novo!!: Krogla in Gömböc · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Novo!!: Krogla in Geometrija · Poglej več »

Geometrijsko telo

konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.

Novo!!: Krogla in Geometrijsko telo · Poglej več »

George Gabriel Stokes

Sir George Gabriel Stokes, 1.

Novo!!: Krogla in George Gabriel Stokes · Poglej več »

Gostota električnega polja

Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.

Novo!!: Krogla in Gostota električnega polja · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Novo!!: Krogla in Gravitacijska konstanta · Poglej več »

Harlow Shapley

Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.

Novo!!: Krogla in Harlow Shapley · Poglej več »

Hartland Sweet Snyder

Hartland Sweet Snyder, ameriški fizik,* 1913, Salt Lake City, Utah, ZDA, † 1962.

Novo!!: Krogla in Hartland Sweet Snyder · Poglej več »

Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost

Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost ali Hausdorffova razsežnost je v matematiki nenegativno realno število, ki leži znotraj zaprtega neskončnega intervala in je povezano s poljubnim metričnim prostorom.

Novo!!: Krogla in Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Novo!!: Krogla in Heliocentrični model · Poglej več »

Heron

Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.

Novo!!: Krogla in Heron · Poglej več »

Hillova krogla

Lagrangeevih točk Hillova krógla v astronomiji določa približno kroglo gravitacijskega vpliva na eno astronomsko telo zaradi motenj drugega težjega telesa, okrog katerega kroži.

Novo!!: Krogla in Hillova krogla · Poglej več »

Homeomorfizem

Dva geometrijska objekta (ali »prostora«) sta v topologiji homeomorfna, če lahko, grobo rečeno, enega preoblikujemo v drugega z raztegovanjem in krivljenjem.

Novo!!: Krogla in Homeomorfizem · Poglej več »

Izsev

nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.

Novo!!: Krogla in Izsev · Poglej več »

Jean Bernard Léon Foucault

Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.

Novo!!: Krogla in Jean Bernard Léon Foucault · Poglej več »

Jean-Felix Picard (astronom)

Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.

Novo!!: Krogla in Jean-Felix Picard (astronom) · Poglej več »

Jedrska cepitev

Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.

Novo!!: Krogla in Jedrska cepitev · Poglej več »

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26. avgust 1728, Mülhausen (sedaj Mulhouse, Alzacija, Francija), † 25. september 1777, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija).

Novo!!: Krogla in Johann Heinrich Lambert · Poglej več »

John Baldessari

John Anthony Baldessari, ameriški umetnik, * 17. junij 1931, National City, Kalifornija, ZDA, † 2. januar 2020, Los Angeles, Kalifornija.

Novo!!: Krogla in John Baldessari · Poglej več »

John Michell

John Michell, angleški astronom in geolog, * 1724, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 21. april 1793, Thornhill, Yorkshire.

Novo!!: Krogla in John Michell · Poglej več »

Joseph John Thomson

Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.

Novo!!: Krogla in Joseph John Thomson · Poglej več »

Kaliber

Kaliber je notranji premer cevi ali premer izstrelka pri strelnem orožju.

Novo!!: Krogla in Kaliber · Poglej več »

Kalip

Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

Novo!!: Krogla in Kalip · Poglej več »

Kaplja

pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.

Novo!!: Krogla in Kaplja · Poglej več »

Kapljevina

krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.

Novo!!: Krogla in Kapljevina · Poglej več »

Kepa (razločitev)

Kepa je lahko.

Novo!!: Krogla in Kepa (razločitev) · Poglej več »

Keplerjeva domneva

Keplerjeva domnéva je v matematiki domneva o najgostejšem pakiranju krogel v trirazsežnem evklidskem prostoru.

Novo!!: Krogla in Keplerjeva domneva · Poglej več »

Koeficient upora

Koeficiènt upôra (običajna oznaka cu, cv, Cd in CD) je v dinamiki tekočin brezrazsežna količina, ki določa upor telesa v tekočini, kot sta na primer zrak ali voda.

Novo!!: Krogla in Koeficient upora · Poglej več »

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Krogla in Komet · Poglej več »

Koncentričnost

Koncentričnost, tudi istosrediščnost objektov pomeni, da imajo ti objekti isto središče in os znotraj drug drugega.

Novo!!: Krogla in Koncentričnost · Poglej več »

Koordinatni sistem

Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi). Namesto ''r'' se pogosto uporablja simbol ''ρ'' (ro). Koordinátni sistém je v geometriji sistem, ki uporablja eno ali več števil ali koordinat za enolično določanje položaja točk ali drugih geometrijskih elementov na mnogoterosti, kot je evklidski prostor.

Novo!!: Krogla in Koordinatni sistem · Poglej več »

Krog

Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.

Novo!!: Krogla in Krog · Poglej več »

Krogla (razločitev)

Krogla ima več pomenov.

Novo!!: Krogla in Krogla (razločitev) · Poglej več »

Kroglasta zvezdna kopica

accessdate.

Novo!!: Krogla in Kroglasta zvezdna kopica · Poglej več »

Kubooktaeder

Kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.

Novo!!: Krogla in Kubooktaeder · Poglej več »

Kvadratni zakon upora

Kvadrátni zákon upòra opisuje upor sredstva na telo, ki se giblje v tekočini, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Novo!!: Krogla in Kvadratni zakon upora · Poglej več »

M24 Sniper Weapon System

M24 SWS (polno ime M24 Sniper Weapon System) je ena izmed najboljših ostrostrelnih pušk.

Novo!!: Krogla in M24 Sniper Weapon System · Poglej več »

Machovo načelo

Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.

Novo!!: Krogla in Machovo načelo · Poglej več »

Masa zvezd

Masa zvezd predstavlja enega od problemov in težav današnje astronomije.

Novo!!: Krogla in Masa zvezd · Poglej več »

Mehanokemijska sinteza

Mehanokemijska sinteza ali visokoenergijsko mletje temelji na trkih med prašnimi delci in mlevnimi telesi v mlinu.

Novo!!: Krogla in Mehanokemijska sinteza · Poglej več »

Menelaj Aleksandrijski

Menelaj Aleksandrijski, starogrški ali egipčanski astronom in matematik, * okoli 70, verjetno Aleksandrija, † okoli 140.

Novo!!: Krogla in Menelaj Aleksandrijski · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Novo!!: Krogla in Meter · Poglej več »

Metoda izčrpavanja

Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.

Novo!!: Krogla in Metoda izčrpavanja · Poglej več »

Miejevo sipanje

Miejevo sipanje je elastično sipanje svetlobe na delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino vpadne svetlobe.

Novo!!: Krogla in Miejevo sipanje · Poglej več »

Mitraljez

M60 na vozilu (Irak 2003) Mitraljéz (francosko mitrailleuse, iz mitraille - drobec železa; krogla) (tudi strôjnica, praslovansko strojь) je popolnoma avtomatsko orožje, ki potrebuje podstavek za lažje merjenje.

Novo!!: Krogla in Mitraljez · Poglej več »

Morska milja

(Médnarodna) mòrska ali návtična mílja je enota za merjenje dolžine.

Novo!!: Krogla in Morska milja · Poglej več »

Mreža telesa

Mréža (tudi ravnínska mréža) geometrijskega telesa je ravninski prikaz vseh stranskih ploskev, ki omejujeo dano telo.

Novo!!: Krogla in Mreža telesa · Poglej več »

Nebesna krogla

ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.

Novo!!: Krogla in Nebesna krogla · Poglej več »

Nogometna žoga

Nogométna žóga je žoga, napihnjena z zrakom, ki se uporablja za igranje enega izmed športov, nogometa.

Novo!!: Krogla in Nogometna žoga · Poglej več »

Norma (matematika)

Norma (oznaka ||\overrightarrow a || \, za vektor \overrightarrow a \) je v matematiki funkcija, ki vsakemu neničelnemu vektorju v vektorskem prostoru pripiše pozitivno dolžino.

Novo!!: Krogla in Norma (matematika) · Poglej več »

Nukleon

kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.

Novo!!: Krogla in Nukleon · Poglej več »

O krogli in valju

Strani latinskega prevoda Arhimedove razprave ''O krogli in valju'' O krogli in valju je matematična razprava starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz, napisana v dveh delih leta 225 pr.

Novo!!: Krogla in O krogli in valju · Poglej več »

Oblika Zemlje

teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.

Novo!!: Krogla in Oblika Zemlje · Poglej več »

Obročasta meglica

Lega Obročaste meglice Obróčasta meglíca (tudi Kolobárjasta meglíca, Messier 57 ali NGC 6720) je planetarna meglica v ozvezdju Lire.

Novo!!: Krogla in Obročasta meglica · Poglej več »

Okolica (matematika)

Množica ''V'' je okolica tokče ''p'', ker odprta množica (krog okoli ''p'') v celoti leži v ''V'' Množica ''V'' ni okolica tokče ''p'', ker nobena odprta množica (krog) okoli ''p'' ne leži v celoti v ''V'' Okólica je eden od osnovnih pojmov matematične topologije.

Novo!!: Krogla in Okolica (matematika) · Poglej več »

Optična indikatrisa

Optična indikatrisa (tudi elipsoid lomnega količnika) prikazuje velikost lomnega količnika v mineralu v različnih smereh.

Novo!!: Krogla in Optična indikatrisa · Poglej več »

Optična os

Optična os ima smer rdečega žarka. Žarki, ki ležijo simetrično na optično os, so označeni z modro in zeleno barvo. Óptična ós je v optičnem sistemu premica, ki sovpada z osjo simetrije elementov optičnega sistema.

Novo!!: Krogla in Optična os · Poglej več »

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Novo!!: Krogla in Pi · Poglej več »

Pištola

Pištola Beretta 92FS kalibra 9mm Pištola (tudi samokres) je podskupina kratkocevnega ročnega strelnega orožja.

Novo!!: Krogla in Pištola · Poglej več »

Piero della Francesca

Piero della Francesca, rojen kot Piero di Benedetto de' Franceschi, italijanski slikar zgodnje renesanse, matematik in geometer, * ok.

Novo!!: Krogla in Piero della Francesca · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Krogla in Planet · Poglej več »

Planetarna diferenciacija

Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi.

Novo!!: Krogla in Planetarna diferenciacija · Poglej več »

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Novo!!: Krogla in Planetarna meglica · Poglej več »

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Novo!!: Krogla in Plimska sila · Poglej več »

Polmer

Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.

Novo!!: Krogla in Polmer · Poglej več »

Površina

Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Novo!!: Krogla in Površina · Poglej več »

Pravilni polieder

Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.

Novo!!: Krogla in Pravilni polieder · Poglej več »

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Novo!!: Krogla in Precesija · Poglej več »

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Novo!!: Krogla in Precesija enakonočij · Poglej več »

Pritlikavi planet

Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.

Novo!!: Krogla in Pritlikavi planet · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Novo!!: Krogla in Prostornina · Poglej več »

Prostorski kot

'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).

Novo!!: Krogla in Prostorski kot · Poglej več »

Proteus (luna)

Proteus (grško Πρωτεύς: Proteus) je največji Neptunov notranji naravni satelit in drugi največji med vsemi Neptunovimi sateliti.

Novo!!: Krogla in Proteus (luna) · Poglej več »

Radarski presek

Polarni diagram radarskega preseka za letalo Douglas A-26 Invader Radarski presek (angl. radar cross-section, (RCS)) je merilo za radarsko opaznost nekega objekta in pove, v kolikšni meri nek objekt odbija elektromagnetno valovanje.

Novo!!: Krogla in Radarski presek · Poglej več »

Reynoldsovo število

Reynoldsovo števílo (označba Re) je brezrazsežno število, s katerim se v mehaniki tekočin označi tok tekočin.

Novo!!: Krogla in Reynoldsovo število · Poglej več »

Roger Bacon

Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj in manjši brat, * 1214, Ilchester, Somerset, grofija Somersetshire ali Bisley, Gloucester, Anglija, † 1294, (verjetno) Oxford.

Novo!!: Krogla in Roger Bacon · Poglej več »

Rušilna krogla

Rušila krogla je težka jeklena krogla, ki se uporablja za rušenje zgradb.

Novo!!: Krogla in Rušilna krogla · Poglej več »

Schmidtov teleskop

Turinškem deželnem obseravtoriju v Tautenburgu, Nemčija - največji svoje vrste na svetu Schmidtov teleskop (tudi Schmidtov daljnogled ali Schmidtova kamera) je astronomski teleskop, ki omogoča široko vidno polje z majhnimi aberacijami.

Novo!!: Krogla in Schmidtov teleskop · Poglej več »

Schwarzschildov polmer

Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.

Novo!!: Krogla in Schwarzschildov polmer · Poglej več »

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Krogla in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Krogla in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Seznam nabojev

Seznam nabojev.

Novo!!: Krogla in Seznam nabojev · Poglej več »

Sfera

Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.

Novo!!: Krogla in Sfera · Poglej več »

Sferna trigonometrija

Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.

Novo!!: Krogla in Sferna trigonometrija · Poglej več »

Sferoid

Nastanek sploščenega sfreroida. Elipsa se vrti okrog krajše osi. Sferoid je ploskev drugega reda, ki se jo dobi z vrtenjem elipse okrog ene izmed njenih glavnih (velika in mala os) osi.

Novo!!: Krogla in Sferoid · Poglej več »

Slovenski tolar

Bankovec za 1000 SIT Kovanec za 1 SIT Slovenski tolar, ki ga je sestavljalo 100 stotinov, je nekdanja uradna denarna enota v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.

Novo!!: Krogla in Slovenski tolar · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Novo!!: Krogla in Sonce · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Novo!!: Krogla in Specifična toplota · Poglej več »

Sploščeni sferoid

Sploščeni sferoid Splôščeni sferoíd (tudi splôščéni ~) ali splôščeni rotacíjski elipsoíd je geometrijsko telo, ki ima eno krajšo os in dve enako dolgi osi.

Novo!!: Krogla in Sploščeni sferoid · Poglej več »

Spontani zlom simetrije

Spontani zlom simetrije je v fiziki pojav, da sistem, ki je simetričen glede na kakšno grupo simetrij, preide v nesimetrično vakuumsko stanje.

Novo!!: Krogla in Spontani zlom simetrije · Poglej več »

Stefan Banach

Stefan Banach poljski matematik, † 30. marec 1892, Krakov, Velika krakovska vojvodina, Avstro-Ogrska (sedaj Poljska), * 31. avgust 1945, Lvov, Ukrajinska SSR, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina).

Novo!!: Krogla in Stefan Banach · Poglej več »

Steradian

Definicija steradiana Steradian (oznaka sr) je v mednarodnem sistemu enot (SI) izpeljana enota SI za prostorski kot, ki ima vrh v središču krogle, na površini pa mu pripada ploščina kvadrata, ki ima stranico enako polmeru krogle.

Novo!!: Krogla in Steradian · Poglej več »

Strelec A*

Strelcu. Z rdečimi pikami so označene glavne zvezde ozvezdja. Strelec A* (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču naše Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let.

Novo!!: Krogla in Strelec A* · Poglej več »

Teža

Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.

Novo!!: Krogla in Teža · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Krogla in Težnost · Poglej več »

Teorija superstrun

Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.

Novo!!: Krogla in Teorija superstrun · Poglej več »

Termoregulacija

Noj lahko ohranja temperaturo zelo konstantno, čeprav je lahko podnevi zelo vroče, ponoči pa zelo mrzlo. Termoregulacija je sposobnost organizma za ohranjanje telesne temperature v določenih mejah, tudi ob znatno drugačni temperaturi okolja.

Novo!!: Krogla in Termoregulacija · Poglej več »

Thomas Digges

‎Thomas Digges, angleški matematik, astronom, filozof, kozmograf in vojaški inženir, * 1546, Wootton, grofija Kent, Anglija, † 24. avgust 1595, London, Anglija.

Novo!!: Krogla in Thomas Digges · Poglej več »

Tikovec

Tikovec (znanstveno ime Tectona) je rod listnatih tropskih dreves.

Novo!!: Krogla in Tikovec · Poglej več »

Tirno kvantno število

Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.

Novo!!: Krogla in Tirno kvantno število · Poglej več »

Titan (luna)

Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.

Novo!!: Krogla in Titan (luna) · Poglej več »

Topološki prostor

Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.

Novo!!: Krogla in Topološki prostor · Poglej več »

Topologija

Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.

Novo!!: Krogla in Topologija · Poglej več »

Trda litina

Trda litina (imenovana tudi bela litina zaradi barve loma) ima celoten ogljik vezan kot karbid.

Novo!!: Krogla in Trda litina · Poglej več »

Trdota po Brinellu

Trdota po Brinellu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Novo!!: Krogla in Trdota po Brinellu · Poglej več »

Trdota po Rockwellu

Trdota po Rockwellu (po standardu SIST EN ISO 6508-1: 2000) je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Novo!!: Krogla in Trdota po Rockwellu · Poglej več »

Trup podmornice

Nemška podmornica U-995 iz druge svetovne vojne, spremenjena v muzej; na spodnji strani je viden del notranjega trupa. razreda XXI iz druge svetovne vojne, pri kateri zunanji trup skoraj v celoti obdaja notranjega Trup podmornice je zunanja struktura podmornice, ki daje plovilu obliko in varuje notranjost.

Novo!!: Krogla in Trup podmornice · Poglej več »

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Novo!!: Krogla in Ubežna hitrost · Poglej več »

Univerzalna stružnica

Univerzalne stružnice uporabljamo praviloma za izdelavo posameznih izdelkov ali majhnih serij.

Novo!!: Krogla in Univerzalna stružnica · Poglej več »

Upor sredstva

Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Novo!!: Krogla in Upor sredstva · Poglej več »

Veliki krog

hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.

Novo!!: Krogla in Veliki krog · Poglej več »

Vrtilna doba

Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.

Novo!!: Krogla in Vrtilna doba · Poglej več »

Vztrajnostni moment

Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.

Novo!!: Krogla in Vztrajnostni moment · Poglej več »

Willebrord Snell van Royen

Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.

Novo!!: Krogla in Willebrord Snell van Royen · Poglej več »

Yehliu

Naravna tvorba imenovana »Kraljičina glava« v Yehliuju Yehliu (野柳) je naravni park na otoku Tajvan, ki obsega 53 hektarjev kopnega in 404 hektarje morja.

Novo!!: Krogla in Yehliu · Poglej več »

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Novo!!: Krogla in Zemeljsko površje · Poglej več »

Zemljin polmer

Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.

Novo!!: Krogla in Zemljin polmer · Poglej več »

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Novo!!: Krogla in Zunajosončni planet · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Krogla in Zvezda · Poglej več »

1 E10 m³

Za lažjo predstavo redov velikosti različnih prostornin je tu seznam prostornin med 10 km³ in 100 km³.

Novo!!: Krogla in 1 E10 m³ · Poglej več »

1 E11 m³

Za lažjo predstavo redov velikosti različnih prostornin je tu seznam prostornin med 1011 m³ in 1012 m³.

Novo!!: Krogla in 1 E11 m³ · Poglej več »

1 E12 m²

Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1 in 10 milijoni km².

Novo!!: Krogla in 1 E12 m² · Poglej več »

1 E13 m²

Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10 in 100 milijoni km².

Novo!!: Krogla in 1 E13 m² · Poglej več »

1 E17 m²

Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 100 milijardami in 1 trilijonom km².

Novo!!: Krogla in 1 E17 m² · Poglej več »

1 E3 m³

Za lažjo predstavo redov velikosti različnih prostornin je tu seznam prostornin med 103 m³ in 104 m³.

Novo!!: Krogla in 1 E3 m³ · Poglej več »

1 E4 m³

Za lažjo predstavo redov velikosti različnih prostornin je tu seznam prostornin med 104 m³ in 105 m³.

Novo!!: Krogla in 1 E4 m³ · Poglej več »

1 E5 m³

Za lažjo predstavo redov velikosti različnih prostornin je tu seznam prostornin med 105 m³ in 106 m³.

Novo!!: Krogla in 1 E5 m³ · Poglej več »

1 E6 m³

Za lažjo predstavo redov velikosti različnih prostornin je tu seznam prostornin med 106 m³ in 107 m³.

Novo!!: Krogla in 1 E6 m³ · Poglej več »

1 E7 m³

Za lažjo predstavo redov velikosti različnih prostornin je tu seznam prostornin med 107 m³ in 108 m³.

Novo!!: Krogla in 1 E7 m³ · Poglej več »

1 E8 m³

Za lažjo predstavo redov velikosti različnih prostornin je tu seznam prostornin med 108 m³ in 1 km³.

Novo!!: Krogla in 1 E8 m³ · Poglej več »

1 E9 m³

Za lažjo predstavo redov velikosti različnih prostornin je tu seznam prostornin med 1 km³ in 10 km³.

Novo!!: Krogla in 1 E9 m³ · Poglej več »

121 Hermiona

121 Hermiona (mednarodno ime 121 Hermione, starogrško: Hermióne) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Krogla in 121 Hermiona · Poglej več »

19 Fortuna

19 Fortuna (latinsko Fortūna) je izredno velik asteroid tipa G, ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Krogla in 19 Fortuna · Poglej več »

20000 Varuna

right 20000 Varuna (simbol) je veliko čezneptunsko telo v Kuiperjevem pasu s krogelnim premerom okoli 900 (+125/-145) km in je tako malo manjše od Plutonove lune Haron s premerom 1.270 km.

Novo!!: Krogla in 20000 Varuna · Poglej več »

2060 Hiron

2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov.

Novo!!: Krogla in 2060 Hiron · Poglej več »

433 Eros

Animacija vrtenja Erosa 433 Eros (mednarodno ime je tudi 433 Eros, starogrško: Éros) je prvi odkriti blizuzemeljski asteroid.

Novo!!: Krogla in 433 Eros · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »