Kazalo
370 odnosi: A.E.I.O.U., Adalbero, Koroški vojvoda, Albert IV. Goriški, Albert Levičnik, Albreht I. Habsburški, Albreht II. Avstrijski, Albreht III. Habsburški, Aleksander Štempihar, Alojzij Cigoj, Andrej Aljančič, Andrej Žnidarčič (duhovnik), Andrej Bernard Smolnikar, Andrej Cesar, Andrej Einspieler, Andrej Turjaški, Anton Brandner, Anton Janežič, Anton Karinger, Anton Wolf (poštar), Arnold Rikli, Arnulf Bavarski, Arnulf Koroški, Arthur Lemisch, Auerspergi, Avguštin Ternovšek, Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Štefan I. (hrvaški vladar), Štefan Maraž, Štefan V. Ogrski, Žaga, Bovec, Železna Kapla-Bela, Železničarska kolonija, Ženska volilna pravica, Žiga Krištof Herberstein, Češnjice v Tuhinju, Čilberk, Čitalnica, Babenberžani, Barbo Waxensteini, Begunci iz Posočja 1916-19, Bela Peč, Trbiž, Beneška Slovenija, Bernard Mariborski, Bernard Spanheimski, Bertold Bavarski, Bertold II. Andeški, Bertold Selški, Bitka pri Kressenbrunnu, ... Razširi indeks (320 več) »
A.E.I.O.U.
"A.E.I.O.U." (včasih pisano kot A.E.I.O.V.) je simboličen rek, ki ga je skoval svetorimski cesar Friderik III. (1415–1493) in so ga Habsburžani zgodovinsko uporabljali kot geslo.
Poglej Koroška (vojvodina) in A.E.I.O.U.
Adalbero, Koroški vojvoda
Adalbero Eppensteinski (* ~ 980; † 28. november 1039 v Ebersbergu na Južnem Bavarskem je bil Mejni grof Koroške marke (ca. 1000–1011) nato pa vojvoda Koroške in Mejne grofije Verona (1011/1012–1035).
Poglej Koroška (vojvodina) in Adalbero, Koroški vojvoda
Albert IV. Goriški
Albert IV.
Poglej Koroška (vojvodina) in Albert IV. Goriški
Albert Levičnik
Albert Levičnik, slovenski pravnik, * 2. januar 1846, Kolbnitz, Koroška, † 10. junij 1934, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Albert Levičnik
Albreht I. Habsburški
Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.
Poglej Koroška (vojvodina) in Albreht I. Habsburški
Albreht II. Avstrijski
Albreht II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Albreht II. Avstrijski
Albreht III. Habsburški
Albreht III.
Poglej Koroška (vojvodina) in Albreht III. Habsburški
Aleksander Štempihar
Aleksander Štempihar-Saša, študent, partizanski kulturni delavec in propagandni organizator, * 28. julij 1922, Ljubljana, † 1. april 1945, Vojsko.
Poglej Koroška (vojvodina) in Aleksander Štempihar
Alojzij Cigoj
Alojzij Cigoj, slovenski teolog, redovnik benediktinec, * 28. januar 1842, Gojače, † 31. julij 1914, Šentpavel v Labotski dolini (nem. St. Paul im Lavantal), Koroška.
Poglej Koroška (vojvodina) in Alojzij Cigoj
Andrej Aljančič
Andrej Aljančič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * 21. november 1813, Kovor, † 9. april 1894, Celovec.
Poglej Koroška (vojvodina) in Andrej Aljančič
Andrej Žnidarčič (duhovnik)
Andrej (Franc Ksaverij) Žnidarčič (tudi Jakoslav Žnidarčič), slovenski katoliški duhovnik, šolnik in narodni buditelj, * 2. december 1835, Gradišče nad Prvačino, † 30. julij 1913, Šempeter pri Gorici.
Poglej Koroška (vojvodina) in Andrej Žnidarčič (duhovnik)
Andrej Bernard Smolnikar
Andrej Bernard Smolnikar, slovenski bivši rimskokatoliški duhovnik, misijonar in utopični socialist, * 29. november 1795, Kamnik, † (?) december 1869, Filadelfija, ZDA.
Poglej Koroška (vojvodina) in Andrej Bernard Smolnikar
Andrej Cesar
Andrej Cesar, slovenski podobar, * 1824, Nova Cerkev, † 1885, Zagreb.
Poglej Koroška (vojvodina) in Andrej Cesar
Andrej Einspieler
Andrej Einspieler, slovenski politik, duhovnik in publicist, * 13. november 1813, Sveče pri Bistrici v Rožu, † 16. januar 1888, Celovec.
Poglej Koroška (vojvodina) in Andrej Einspieler
Andrej Turjaški
Andrej vitez Turjaški, kranjski vojskovodja iz šumberške veje Turjačanov, * 9. april 1557, Žužemberk, † 5. september 1594, Karlovec.
Poglej Koroška (vojvodina) in Andrej Turjaški
Anton Brandner
Anton Brandner, slovenski narodni delavec, * 11. september 1891, Žužalče, (nem. Susalitsch) pri Brnci, Koroška, † 22. maj 1983, Maribor.
Poglej Koroška (vojvodina) in Anton Brandner
Anton Janežič
Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil, * 19. december 1828, Leše pri Šentjakobu v Rožu, † 18. september 1869, Celovec.
Poglej Koroška (vojvodina) in Anton Janežič
Anton Karinger
Anton Karinger, slovenski slikar, * 23. november 1829, Ljubljana, † 14. marec 1870, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Anton Karinger
Anton Wolf (poštar)
Anton Wolf, slovenski poštni strokovnjak, * 4. junij 1868, Postojna, † 2. november 1937, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Anton Wolf (poštar)
Arnold Rikli
Arnold Rikli, švicarski naravni zdravilec, *13. februar 1823, Wangen an der Aare, Švica, † 30. april 1906, Sankt Thomas, Koroška (tedaj Avstro-Ogrska).
Poglej Koroška (vojvodina) in Arnold Rikli
Arnulf Bavarski
Nagrobni napis vojvode Arnulfa Arnulf I., bavarski vojvoda (907-937).
Poglej Koroška (vojvodina) in Arnulf Bavarski
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Poglej Koroška (vojvodina) in Arnulf Koroški
Arthur Lemisch
Arthur Lemisch, avstrijski politik, * 6. februar 1865, Šentvid ob Glini, † 29. oktober 1953, Šentvid ob Glini.
Poglej Koroška (vojvodina) in Arthur Lemisch
Auerspergi
Auerspergi (tudi Turjačani oz. Turjaški) so bili plemiška rodbina na Slovenskem in ena izmed najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v Avstrijskem cesarstvu.
Poglej Koroška (vojvodina) in Auerspergi
Avguštin Ternovšek
Avguštin Ternovšek, slovenski rimskokatoliški duhovnik in gospodarski strokovnjak, * 30. januar 1654, Zagorje ob Savi, † 18. november 1699, Fala.
Poglej Koroška (vojvodina) in Avguštin Ternovšek
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Koroška (vojvodina) in Avstrija
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Koroška (vojvodina) in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Koroška (vojvodina) in Avstro-Ogrska
Štefan I. (hrvaški vladar)
Štefan I., hrvaški kralj iz rodu Trpimirovićev, vladal od okrog leta 1030 do 1058, *?, † ?.
Poglej Koroška (vojvodina) in Štefan I. (hrvaški vladar)
Štefan Maraž
Štefan Maraž, slovenski kmečki upornik, * (?), † 21. april 1714, Gorica.
Poglej Koroška (vojvodina) in Štefan Maraž
Štefan V. Ogrski
Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.
Poglej Koroška (vojvodina) in Štefan V. Ogrski
Žaga, Bovec
Mejni prehod za mednarodni promet Učja Slap Boka Spominska polšča Antona Ocvirka Žaga je obmejno razpotegnjeno naselje z mejnim prehodom za mednarodni promet učja v občini Bovec.
Poglej Koroška (vojvodina) in Žaga, Bovec
Železna Kapla-Bela
Železna Kapla-Bela (nemško Eisenkappel-Vellach) je občina, Železna Kapla pa urbano naselje z okoli 1000 prebivalci in sedež prej omenjene občine s skoraj 2.300 ljudmi (2020) na avstrijskem Koroškem ter eden izmed krajev, kjer prebivajo Koroški Slovenci.
Poglej Koroška (vojvodina) in Železna Kapla-Bela
Železničarska kolonija
Železničarska kolonija je naziv za stanovanjsko kolonijo, ki se nahaja v Mestni četrti Magdalena v Mariboru.
Poglej Koroška (vojvodina) in Železničarska kolonija
Ženska volilna pravica
Ženska volilna pravica pomeni, da ženske enakopravno z moškimi pasivno in aktivno sodelujejo na državnih in lokalnih volitvah.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ženska volilna pravica
Žiga Krištof Herberstein
Žiga Krištof pl.
Poglej Koroška (vojvodina) in Žiga Krištof Herberstein
Češnjice v Tuhinju
Češnjice v Tuhinju so naselje v Občini Kamnik.
Poglej Koroška (vojvodina) in Češnjice v Tuhinju
Čilberk
Grajska ruševina Čilberk, nem.
Poglej Koroška (vojvodina) in Čilberk
Čitalnica
Čitalnica je večji prostor v knjižnici, namenjen branju knjig, periodičnega tiska ali drugega gradiva.
Poglej Koroška (vojvodina) in Čitalnica
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Koroška (vojvodina) in Babenberžani
Barbo Waxensteini
Rodbina Barbo (tudi Barbo zu/von Waxenstein) je kranjska (kasneje slovenska) plemiška rodbina, ki izhaja iz Italije.
Poglej Koroška (vojvodina) in Barbo Waxensteini
Begunci iz Posočja 1916-19
Begunci iz Posočja in njihov odhod v begunstvo v času bojev na soški fronti (1916-18).
Poglej Koroška (vojvodina) in Begunci iz Posočja 1916-19
Bela Peč, Trbiž
Bela Peč (ali Fužine, oz. Fusine in Valromana,,, staroitalijansko Roccalba) je naselje med Kranjsko goro in Trbižem, ki je v času Avstro-Ogrske pripadalo deželi Kranjski tik ob nekdanji meji med dvema kronskima deželama: Koroško in Kranjsko.
Poglej Koroška (vojvodina) in Bela Peč, Trbiž
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Koroška (vojvodina) in Beneška Slovenija
Bernard Mariborski
Bernard Mariborski, pripadnik rodbine Spanheimov, grof v koroških Trušnjah, mejni grof (markiz) Podravske krajine, odvetnik samostana Šentpavel in udeleženec druge križarske vojne.
Poglej Koroška (vojvodina) in Bernard Mariborski
Bernard Spanheimski
Bernard Spanheimski ali Bernard Koroški, najpomembnejši vladar iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda, * med 1176 in 1181, † po starejših zgodovinarjih 4. januar 1256, po sodobnejših na začetku januarja 1256.
Poglej Koroška (vojvodina) in Bernard Spanheimski
Bertold Bavarski
Bertold (tudi Perhtold), karantanski (koroški) (927-938/morda do 947) in bavarski vojvoda (938-947).
Poglej Koroška (vojvodina) in Bertold Bavarski
Bertold II. Andeški
Bertold II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Bertold II. Andeški
Bertold Selški
Bertold Selški (* v 11. stoletju na Koroškem; † 2. januarja v 12. stoletju v Šentpavel v Labotski dolini), je bil od 1090 do 1106 škof v Krški škofiji.
Poglej Koroška (vojvodina) in Bertold Selški
Bitka pri Kressenbrunnu
Bitka pri Kressenbrunnu (češko Bitva u Kressenbrunnu, nemško Schlacht bei Kressenbrunn, madžarsko Kroissenbrunni csata) julija 1260 v Spodnji Avstriji je bila bitka med Kraljevino Češko in Kraljevino Ogrsko za oblast v vojvodinah Avstriji in Štajerski.
Poglej Koroška (vojvodina) in Bitka pri Kressenbrunnu
Bitka pri Sisku
Savo, kjer se je odigrala bitka Bitka pri Sisku leta 1593 je bila pomembna bitka med krščanskimi in osmanskimi četami.
Poglej Koroška (vojvodina) in Bitka pri Sisku
Bizeljsko
Podružnična cerkev sv. Vida na Janževem vrhu, obdana z vinogradi zaselku Bošt Bizeljsko (nem. Wisell), je naselje vaškega značaja v Občini Brežice, ob meji s Hrvaško, hkrati pa po površini tudi največje naselje v občini. Prebivalci naselja se imenujejo Bizelanci in Bizelanke, pravilno po pravopisu pa Bizeljánci/-ke.
Poglej Koroška (vojvodina) in Bizeljsko
Blaž Mavrel
Blaž Mavrel, slovenski pesnik in fotograf, * 2. februar 1896, Gradiče pri Suhi na Koroškem, † 18. junij 1977, Strojna.
Poglej Koroška (vojvodina) in Blaž Mavrel
Boj za severno mejo
Boj za severno mejo (v nemščini imenovan Kärntner Abwehrkampf - koroški obrambni boj) je bil spopad, v katerem so se za etnično mešano ozemlje Koroške in Štajerske borili Slovenci in Nemci (Avstrijci).
Poglej Koroška (vojvodina) in Boj za severno mejo
Boleslav V. Sramežljivi
Boleslav V. Sramežljivi (poljsko Bolesław Wstydliwy) je bil od leta 1232 vojvoda Sandomierza in od leta 1243 do svoje smrti veliki vojvoda Poljske, * 21. junij 1226, Stary Korczyn, † 7. december 1279, Krakov.
Poglej Koroška (vojvodina) in Boleslav V. Sramežljivi
Carl Ferdinand Peters
Carl Ferdinand Peters, nemški geolog, * 13. avgust 1825, Libčeves, Češka, 7. november 1881, Gradec.
Poglej Koroška (vojvodina) in Carl Ferdinand Peters
Celjski grad
Celjski grad, pogled proti severu z zunanjega grajskega dvorišča - zahodnega predgradja. Razgled z velikega stolpa Celjskega gradu Lesorezna upodobitev gradu, Jacob Koebel, ''Wapen. Des Heyligen Römischen Reichs Teutscher nation'', Frankfurt na Majni, 1545 Celjski grad na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v.
Poglej Koroška (vojvodina) in Celjski grad
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Koroška (vojvodina) in Celjski grofje
Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki
Cerkev Marijinega oznanjenja v Kostanjevici na Krki je edina ohranjenjena stavba nekdanjega kostanjeviškega samostana Santa Maria a Fontis. Ta je bil za samostanom v Stični druga, a hkrati zadnja naselbina cistercijanskega reda na ožjem slovenskem ozemlju.
Poglej Koroška (vojvodina) in Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki
Cerkev sv. Pankracija, Slovenj Gradec
Cerkev sv.
Poglej Koroška (vojvodina) in Cerkev sv. Pankracija, Slovenj Gradec
Cerkev sv. Uršule, Jazbina
Cerkev sv.
Poglej Koroška (vojvodina) in Cerkev sv. Uršule, Jazbina
Cerkovna ordninga
Prva stran Cerkovne ordninge Cerkovna ordninga je knjiga o evangeličanskem nauku in cerkvenem redu, ki jo je leta 1564 izdal Primož Trubar.
Poglej Koroška (vojvodina) in Cerkovna ordninga
Cislajtanija
Cislajtanija (kar pomeni dežela na tej strani Leithe) je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske.
Poglej Koroška (vojvodina) in Cislajtanija
Cistercijanski samostan Rein
Opatija Rein, pogled z zahoda na opatijsko cerkev Opatija Rein je cistercijanski samostan v Reinu pri Gratweinu na Štajerskem v Avstriji.
Poglej Koroška (vojvodina) in Cistercijanski samostan Rein
Cistercijanski samostan Stična
Cistercijanski samostan Stična, tudi Cistercijanska opatija Stična ali Stiška cisterca je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje (drugi je bil samostan Kostanjevica na Krki).
Poglej Koroška (vojvodina) in Cistercijanski samostan Stična
Cobenzl
Rodbina Cobenzl (Kobencelj) je bila plemiška družina, izvorno s Koroškega.
Poglej Koroška (vojvodina) in Cobenzl
Cojzit
Cojzit je precej redek kalcijev aluminijev hidroksi silikat iz epidotske skupine s kemijsko formulo Ca2Al3(SiO4)3(OH) in strukturno formulo Ca2AlOAl2(SiO4)(Si2O7)(OH).
Poglej Koroška (vojvodina) in Cojzit
Coroniniji
Coroniniji (koroníni), so italijanska plemiška rodbina, po izvoru iz Bergama v Lombardiji, ki se prvič omenja v 12. stoletju.
Poglej Koroška (vojvodina) in Coroniniji
Davorin Ravljen
Davorin Ravljen (rojen Martin Ravljen), slovenski pisatelj, novinar, urednik in prevajalec, * 7. november 1898, Šoštanj, † 26. junij 1965, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Davorin Ravljen
Dežela
Dežela je ozemljska upravna enota, običajno z določeno samostojnostjo.
Poglej Koroška (vojvodina) in Dežela
Deželni ročin
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni ročin je naziv za listino, s katero je deželni knez (vladar) ob svojem nastopu potrdil privilegirane pravice (privilegije) deželnim stanovom, običajno v zameno za njihovo finančno in vojaško pomoč.
Poglej Koroška (vojvodina) in Deželni ročin
Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Deželni zbori so bili v Avstrijskem cesarstvu najvišji, zakonodajni organ kronskih dežel v sklopu cesarstva.
Poglej Koroška (vojvodina) in Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Deželsko sodišče
Deželsko sodišče je pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah, in pojem iz pravne zgodovine.
Poglej Koroška (vojvodina) in Deželsko sodišče
Devinski gospodje
Grb Devinskih Devinski gospodje, tudi von Tybein, Duino-Tibein, po nosilnem družinskem osebnem imenu tudi Hugoni ali Haugen von Tybein, so bili ministerialna plemiška rodbina na območju gornjega Jadrana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Devinski gospodje
Dimitrij Zvonimir
Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.
Poglej Koroška (vojvodina) in Dimitrij Zvonimir
Dravska marka
(nemško za " marko ob (reki) Dravi") je bilo zgodovinsko ozemlje Svetega rimskega cesarstva in njegovih predhodnikov v srednjem veku.
Poglej Koroška (vojvodina) in Dravska marka
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Poglej Koroška (vojvodina) in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Družba svetega Cirila in Metoda
Družba svetega Cirila in svetega Metoda je bila leta 1885 v Ljubljani ustanovljena zasebna, narodnoobrambna, šolska organizacija, ki je ustanavljala vrtce in osnovne šole na področju Kranjske, Primorja, Koroške in Štajerske.
Poglej Koroška (vojvodina) in Družba svetega Cirila in Metoda
Elza Obereigner
Elza Kastl (poročena Obereigner), slovenski slikarka in kiparka, * 26. april 1884, Ljubljana, † 8. oktober 1973, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Elza Obereigner
Ema Krška
Ema Krška ali tudi Hema Krška, koroška redovnica in svetnica, * okoli 980, † 27. junij 1045, Krka (danes Avstrija).
Poglej Koroška (vojvodina) in Ema Krška
Engelbert I. Spanheimski
Engelbert I. Spanheimski, grof v Pustriški dolini, mejni grof v Istri in solnograški odvetnik, morda tudi grof v Sponheimu in v grofiji Kraichgau, pripadnik plemiške rodbine Spanheimov,* ?, † 1.
Poglej Koroška (vojvodina) in Engelbert I. Spanheimski
Engelbert II. Spanheimski
Engelbert II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Engelbert II. Spanheimski
Engelbert III. Spanheimski
Engelbert III.
Poglej Koroška (vojvodina) in Engelbert III. Spanheimski
Eppensteinci
Fevdna zastava (bojna zastava) Eppensteincev. Eppensteinci so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj vojvod Koroške in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina.
Poglej Koroška (vojvodina) in Eppensteinci
Ernest Železni
Ernest Železni, (s polnim nazivom Ernest Habsburški, vojvoda Notranje Avstrije), * 1377, † 10. junij 1424, habsburški politik in vladar.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ernest Železni
Ernest Svetec
Ernest Svetec (madžarsko Szvétecz Ernő), madžarsko-slovenski boljševiški propagandist in revolucionar, * 18. oktober 1892, Slovenska ves, † okrog 1925, Jakutija, Sovjetska zveza.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ernest Svetec
Ferdo Kleinmayr
Ferdo Kleinmayr, publicist in pedagog, * 5. januar 1881, Koper; † 13. julij 1944, Trst.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ferdo Kleinmayr
Filip II. Francoski
Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov.
Poglej Koroška (vojvodina) in Filip II. Francoski
Filip Spanheimski
Viteški žig Filipa Spanheimskega Žig Filipa kot izvoljenega nadškofa Salzburškega Filip Spanheimski (tudi: Philipp von Sponheim in Filip Koroški; † 22. julij 1279 v Krems an der Donau) je bil izvoljeni nadškof) v Salzburgu med leti (1247–1257), Patriarh v Ogleju (1269–1271), grof Lebenauski (1254–1279) in nominalni Vojvoda na Koroškem.
Poglej Koroška (vojvodina) in Filip Spanheimski
Franc Brumnik (duhovnik)
Franc Brumnik, slovenski rimokatoliški duhovnik in narodni delavec, * 12. april 1913, Spodnja vas (nemško Untermitterdorf), Koroška, † 1991.
Poglej Koroška (vojvodina) in Franc Brumnik (duhovnik)
Franc Ksaver Lušin
Franc Ksaver Lušin, slovenski nadškof, teolog in filozof, * 3. december 1781, Hum pri Tinjah, Vojvodina Koroška, Avstrijsko cesarstvo, † 2. maj 1854, Gorica.
Poglej Koroška (vojvodina) in Franc Ksaver Lušin
Franc Ksaver Meško
Franc Ksaver Meško, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, * 28. oktober 1874, Gornji Ključarovci, Avstro-Ogrska, † 11. januar 1964, Slovenj Gradec, Jugoslavija.
Poglej Koroška (vojvodina) in Franc Ksaver Meško
Franc Leskošek
Franc Leskošek (ilegalno partijsko ime Luka. partizansko ime Peter Strugar), slovenski častnik in politik, * 9. december 1897, Celje, † 5. junij 1983, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Franc Leskošek
Franc Petek
Franc Petek, slovenski zdravnik, politik, narodni delavec, publicist in založnik, * 3. marec 1885, Stara vas, † 9. avgust 1965, Celovec.
Poglej Koroška (vojvodina) in Franc Petek
Franc Simonič (duhovnik)
Franc Simonič, slovenski rimskokatoliški duhovnik in rodoljub, * 30. november 1803, Levanjci, † 15. april 1866, Gaj nad Mariborom.
Poglej Koroška (vojvodina) in Franc Simonič (duhovnik)
France Stele (glasbenik)
France Stele, slovenski glasbenoprosvetni delavec, * 5. december 1855, Kamnik, † 5. junij 1924, Kamnik.
Poglej Koroška (vojvodina) in France Stele (glasbenik)
France Stele (umetnostni zgodovinar)
France Stelè, slovenski umetnostni zgodovinar in konservator, univerzitetni profesor, * 21. februar 1886, Tunjice, † 10. avgust 1972, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in France Stele (umetnostni zgodovinar)
Francosko-slovenski literarni stiki
Prve pomembnejše stike so imeli Slovenci v Ilirskih provincah, kjer je bila francoščina uradni jezik.
Poglej Koroška (vojvodina) in Francosko-slovenski literarni stiki
Franz Kutschera
Franz Kutschera, avstrijski nacistični funkcionar in vojni zločinec, * 22. februar 1904, Oberwaltersdorf, Avstro-Ogrska, † 1. februar 1944, Varšava, Poljska.
Poglej Koroška (vojvodina) in Franz Kutschera
Franz Nikolasch
Franz Nikolasch, katoliški duhovnik in teolog, avstrijski arheolog in zaslužni univerzitetni profesor; * 3. april 1933, Millstatt (Avstrija).
Poglej Koroška (vojvodina) in Franz Nikolasch
Friderik I. Celjski
Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.
Poglej Koroška (vojvodina) in Friderik I. Celjski
Friderik II. Celjski
Friderik II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Friderik II. Celjski
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Poglej Koroška (vojvodina) in Friderik II. Prepirljivi
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Koroška (vojvodina) in Friderik III. Habsburški
Friderik Kokalj
Friderik Kokalj (tudi Kokeil), slovenski upravni uradnik, botanik * 23. december 1802, Ljubljana, 31. marec 1865, Celovec.
Poglej Koroška (vojvodina) in Friderik Kokalj
Friderik Pregl
Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).
Poglej Koroška (vojvodina) in Friderik Pregl
Friderik Velbič
Friderik Velbič (Friedrich Martin Josef Welwitsch), avstrijski raziskovalec in botanik, * 5. februar 1806, Gospa Sveta, Avstrijsko cesarstvo, † 20. oktober 1872, London, Združeno kraljestvo.
Poglej Koroška (vojvodina) in Friderik Velbič
Fridolin Kaučič
Fridolin Ludvik Kaučič (tudi Fridolin Kavčič; psevdonim: Sevničan), slovenski častnik, književnik in strokovni pisec, * 17. april 1860, Sevnica, † 1. avgust 1922, Maribor.
Poglej Koroška (vojvodina) in Fridolin Kaučič
Friederich Moritz Burger
Friederich Moritz Burger, pravnik in politik nemškega rodu, cesarski namestnik v Trstu, * 4. julij 1804, Volšperk, Koroška (vojvodina), † 2. oktober 1873, Dunaj.
Poglej Koroška (vojvodina) in Friederich Moritz Burger
Friedrich Rainer
Friedrich Rainer, avstrijski pravnik, nacistični politik in vojni zločinec, * 28. julij 1903, Šentvid ob Glini, Avstro-Ogrska, † 19. julij 1947 ali november 1950, Jugoslavija.
Poglej Koroška (vojvodina) in Friedrich Rainer
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Koroška (vojvodina) in Furlanija
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Poglej Koroška (vojvodina) in Furlanija - Julijska krajina
Gašpar Pilat
Gašpar Pilat, slovenski rimskokatoliški duhovnik in ustanovitelj dijaških štipendij, * (?) 1644, Vrhpolje pri Vipavi, † 28. julij 1706, Prevalje.
Poglej Koroška (vojvodina) in Gašpar Pilat
Galicija (Koroška)
Galicija je danes dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.
Poglej Koroška (vojvodina) in Galicija (Koroška)
Galli
Grb rodbine baronov Gallov Podpeških Rodbina Gallov (tudi Galli z Gallenberga, slovensko 'Gamberka' in kasneje Gall von Gallenstein, slovensko 'Podpeški' in tudi von Rudolfseck, slovensko 'z Rožeka') je bila kranjska plemiška rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju.
Poglej Koroška (vojvodina) in Galli
Géza I. Ogrski
Géza I. (I.), ogrski kralj (1074-1077), * ca.
Poglej Koroška (vojvodina) in Géza I. Ogrski
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Koroška (vojvodina) in Goriška (grofija)
Goriška brda
Goriška brda Goriška brda Goriška brda (tudi Brda) so del geografskega območja Posočja in ležijo ob meji med Slovenijo in Italijo.
Poglej Koroška (vojvodina) in Goriška brda
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Koroška (vojvodina) in Goriški grofje
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Koroška (vojvodina) in Gorica
Gospodje Holenburški
Pečat gospodov Holenburških na Koroškem leta 1238 Gospodje Holenburški (tudi von Holenburg, Hollenburger) je bil rod koroških plemičev, ki je deloval po 12.
Poglej Koroška (vojvodina) in Gospodje Holenburški
Gračišće
Gračišće (italijansko Gallignana) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Koroška (vojvodina) in Gračišće
Graško-ljubljanski protokol
Graško-ljubljanski protokol je protokol, ki sta ga 22. januarja 1919 sklenili ljubljanska in avstrijska oblast.
Poglej Koroška (vojvodina) in Graško-ljubljanski protokol
Grad Grebinj
Grad Grebinj je grad na 130 m visoki kamniti gori nad mestom Grebinj v avstrijski deželi Koroški.
Poglej Koroška (vojvodina) in Grad Grebinj
Grad Kravjek
Današnji pogled gradu. Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.
Poglej Koroška (vojvodina) in Grad Kravjek
Grad Slovenska Bistrica
Grad Slovenska Bistrica je grad v mestu Slovenska Bistrica.
Poglej Koroška (vojvodina) in Grad Slovenska Bistrica
Grad Vivšnik
Grad Vivšnik (nemško Schloss Weißenegg) je bil srednjeveški dvojni grad, ki je stal na gozdnati planoti severovzhodno od dvojezične občine Ruda na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec v vzhodnem delu Podjune, severno od reke Drave.
Poglej Koroška (vojvodina) in Grad Vivšnik
Grb Slovenije
Grb Republike Slovenije Grb Republike Slovenije ima obliko ščita.
Poglej Koroška (vojvodina) in Grb Slovenije
Grebinj
za drug kraj s podobnim imenom glej Slovenj Grebinj (nem. Deutsch-Griffen), okraj Šentvid ob Glini Grebinj (nemško Griffen) je občina in naselje v vzhodnem delu Celovške kotline ob cesti Celovec - Volšperk (Wolfsberg).
Poglej Koroška (vojvodina) in Grebinj
Gregor Einspieler
Gregor Einspieler, slovenski rimskokatoliški duhovnik in politik na Koroškem, * 10. marec 1853, Sveče pri Bistrici v Rožu, † 28. april 1927, Jurovski Dol.
Poglej Koroška (vojvodina) in Gregor Einspieler
Gregorij Rožman
Gregorij Rožman med polaganjem temeljnega kamna za cerkev na Kodeljevem, 1936 Leon Rupnik, Gregorij Rožman in SS-general Erwin Rösener pregledajo Domobransko vojsko, ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januarja 1945 ljubljanski stolnici Gregorij Rožman, ljubljanski škof, * 9.
Poglej Koroška (vojvodina) in Gregorij Rožman
Grofje Strmški
Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Nadgrajene ruševine gradu Strmec Farna cerkev Strmec Grofje Strmški, so bili stranska veja Grofov Vovbrških.
Poglej Koroška (vojvodina) in Grofje Strmški
Gundahar
Gundahar, po narodnosti Bavarec, je bil od okoli leta 858 koroški grof ali mejni grof in od leta 863 koroški prefekt, * ni znano, † 869.
Poglej Koroška (vojvodina) in Gundahar
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Koroška (vojvodina) in Habsburška monarhija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Koroška (vojvodina) in Habsburžani
Henrik Freyer
Henrik Freyer (frájer), slovenski botanik, zoolog, paleontolog (ukvarjal se je s fosilnimi ribami in foraminiferami), farmacevt, kartograf in naravoslovec, preparator, * 8. julij 1802, Idrija, † 21. avgust 1866, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik Freyer
Henrik I. Krški
Henrik († 3. oktober 1174) je bil kot Henrik I. za škofa v Krški škofiji postavljen s strani metropolitanske knezoškofije Salzburg.
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik I. Krški
Henrik II.
Henrik II. je ime več oseb (razvrščenih po letnici smrti).
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik II.
Henrik II. Bavarski
Henrik II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik II. Bavarski
Henrik III. (Koroški)
Henrik III.
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik III. (Koroški)
Henrik III. Bavarski
Henrik, koroški vojvoda (kot I.), bavarski vojvoda (kot III.), * 940, † 5. oktober 989.
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik III. Bavarski
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik III. Nemški
Henrik IV. Goriški
Henrik IV.
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik IV. Goriški
Henrik IV. Koroški
Henrik IV.
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik IV. Koroški
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik IV. Nemški
Henrik Koroški
Henrik Goriški, - 2.
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik Koroški
Henrik V. Koroški
Henrik V. Koroški ali Henrik Spanheim, plemič iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda in mejni grof Veronske krajine.
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik V. Koroški
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik V. Nemški
Herman Koroški
Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.
Poglej Koroška (vojvodina) in Herman Koroški
Herman Spanheimski
Herman Spanheimski ali Herman II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Herman Spanheimski
Herren von Graben
Herren von Graben, imenovani tudi von Grabenov, ab dem Graben, von (dem) Graben, von Graben von (zum) Stein, Grabner, Graben zu Kornberg, Grabner zu Rosenburg, in vom Graben, je ime stare avstrijske plemiške rodbine.
Poglej Koroška (vojvodina) in Herren von Graben
Hidrocinkit
Hidrocinkit, cinkov cvet ali marionit je redek mineral iz razreda karbonatov s kemijsko formulo Zn5.
Poglej Koroška (vojvodina) in Hidrocinkit
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Poglej Koroška (vojvodina) in Holokavst
Ignacij Kovačič
Ignacij Kovačič, slovenski posestnik in politik, * 9. maj 1839, Most na Soči, † 20. maj 1914, Most na Soči.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ignacij Kovačič
Ilirske province
Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ilirske province
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je bila v letih 1816-1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ilirsko kraljestvo
Imenjska knjiga
Kranjsko, vložek ljubljanskega škofa za obdobje 1546-1618 Imenjska knjiga je davčna evidenca, ki so jo vodili deželni stanovi v habsburških dednih deželah, od 15.-19.
Poglej Koroška (vojvodina) in Imenjska knjiga
Ivan Anton Apostel
Ivan Anton Apostel, slovenski kapucin in leksikograf, * 6. junij 1711, Maribor, † 8. november 1784, Celje.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ivan Anton Apostel
Ivan Arnejc
Ivan (tudi Janko) Arnejc, slovenski filolog, * 7. februar 1876, Zgornje Goriče (včasih Zvrhnje Goriče; nem. Gorintschach) Koroška, † 16. oktober 1936, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ivan Arnejc
Ivan Češki
Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ivan Češki
Ivan Bartl (slikar)
Ivan Bartl, slovenski slikar, * 8. marec 1765, Trbiž, † 21. november 1830, Beljak.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ivan Bartl (slikar)
Ivan Nepomuk Zore
Ivan (Janez) Nepomuk Zore, slovenski teolog, * 20. april 1893, Valburga, † 8. junij 1987, Maribor.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ivan Nepomuk Zore
Ivan Pogačnik
Ivan Pogačnik, slovenski orglar, skladatelj in zborovodja, * 26. junij 1855, Posavec, † 23. oktober 1934, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ivan Pogačnik
Ivan Rudolf (politik)
Ivan Rudolf, slovenski narodni delavec, profesor, časnikar in politik, * 7. november 1898, Vrabče, † 4. maj 1962, Trst.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ivan Rudolf (politik)
Jakob Peregrin Paulič
Jakob Peregrin Paulič, slovenski škof, * 27. april 1757, Žihpolje, † 4. januar 1827, Celovec.
Poglej Koroška (vojvodina) in Jakob Peregrin Paulič
Jakob Pilat
Jakob Pilat, slovenski rimskokatoliški duhovnik in ustanovitelj dijaških štipendij, * 22. julij 1614, Vrhpolje pri Vipavi, † 2. februar 1699, Limbuš.
Poglej Koroška (vojvodina) in Jakob Pilat
Janez Božič (duhovnik)
Janez Božič, slovenski rimokatoliški duhovnik, filolog, pisatelj in prevajalec, * 15. oktober 1829, Nova vas pri Lescah, † 28. maj 1884, Korte, Koroška.
Poglej Koroška (vojvodina) in Janez Božič (duhovnik)
Janez II. Goriški
Janez II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Janez II. Goriški
Janez Krajnc
Janez Krajnc, slovenski učitelj, * 14. maj 1817, Brestanica, † 28. januar 1908, Dunaj.
Poglej Koroška (vojvodina) in Janez Krajnc
Janez Ljubljanski
Kopija freske ''Sv. Miklavž reši mladeniče'' (1443), Narodna galerija Slovenije Janez Ljubljanski, slikar * (?), izpričan med 1433 in 1460.
Poglej Koroška (vojvodina) in Janez Ljubljanski
Janez Sumper
Janez Sumper, slovenski rimskokatoliški duhovnik, čebelar, nabožni pisec in narodnoobrambni delavec, * 11. december 1827, Loče pri Šentilju ob Dravi, † 18. januar 1888, Skočidol.
Poglej Koroška (vojvodina) in Janez Sumper
Janez Vetrinjski
Janez II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Janez Vetrinjski
Janja Miklavčič
Janja Miklavčič, slovenska pisateljica, prevajalka in publicistka, * 3. januar 1863, Ljubljana, † 1952.
Poglej Koroška (vojvodina) in Janja Miklavčič
Janko Brejc
Janko Brejc, slovenski pravnik in politik, * 18. november 1869, Brezje pri Tržiču, † 6. april 1934, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Janko Brejc
Jelena Vukanović
Jelena Vukanović (srbsko Јелена, Jelena, madžarsko Ilona), je bila kot žena kralja Béle II. Slepega ogrska kraljica žena, * po 1109, † po 1146, Székesfehérvár.
Poglej Koroška (vojvodina) in Jelena Vukanović
Jernej Levičnik
Jernej Levičnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pesnik in prevajalec, * 15. avgust 1808, Železniki, † 9. maj 1883, Šmohor, Avstrija.
Poglej Koroška (vojvodina) in Jernej Levičnik
Joža Herfort
Joža Herfort, slovenski pisatelj, lovec in urednik, * 28. februar 1911, Ljubljana, † 14. julij 1973, Sankt Johann pri Wolfsbergu.
Poglej Koroška (vojvodina) in Joža Herfort
Jožef Dobrovc
Jožef Dobrovc, slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni delavec, * 30. julij 1873, Nazarje, † 5. april 1927, Črna na Koroškem.
Poglej Koroška (vojvodina) in Jožef Dobrovc
Jožef Zabukovšek
Jožef Zabukovšek (tudi Sabukosek), slovenski rimskokatoliški duhovnik, in nabožni pisatelj, * 19. marec 1804, Polje pri Bistrici, † 2. april 1870, Bizeljsko.
Poglej Koroška (vojvodina) in Jožef Zabukovšek
Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno
Jugoslavija je bilo skupno ime za več držav južnoslovanskih narodov na severozahodu Balkanskega polotoka med letoma 1918 in 2003.
Poglej Koroška (vojvodina) in Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno
Julij Głowacki
Julij Głowacki (tudi Julij Ivan Głowacki), v Sloveniji delujoči naravoslovec poljskega rodu, * 18. junij 1846, Idrija, † 18. maj 1915, Gradec.
Poglej Koroška (vojvodina) in Julij Głowacki
Jurij Alič
Jurij Alič, slovenski rimskokatoliški duhovnik in zbiralec narodopisnega gradiva, * 21. april 1779, Poljane nad Škofjo Loko, † 24. december 1845, Laško.
Poglej Koroška (vojvodina) in Jurij Alič
Jurij Dalmatin
Tinjah na Koroškem v Avstriji.Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, pisec * okoli 1547, Krško, † 31. avgust 1589, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Jurij Dalmatin
Jurij Khevenhüller
Jurij Khevenhüller (hrvaška izgovorjava: , napisano tudi kot Gjuro ali George Khevenhiller; 22. april 1533 - 9. september 1587) je bil koroški plemič iz dinastije Khevenhüller.
Poglej Koroška (vojvodina) in Jurij Khevenhüller
Jurij Prešeren
Jurij Prešeren, slovenski rimskokatoliški duhovnik, brat pesnika Franceta Prešerna, * 29. marec 1805, Vrba, 7. oktober 1868, Ovčja ves v Kanalski dolini.
Poglej Koroška (vojvodina) in Jurij Prešeren
Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.
Poglej Koroška (vojvodina) in Kamniško-Savinjske Alpe
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Koroška (vojvodina) in Kanalska dolina
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Koroška (vojvodina) in Karantanija
Karel Hohenwart
Grof Karl Siegmund von Hohenwart, avstrijski politik, * 12. februar 1824, Dunaj; † 26. april 1899, Dunaj.
Poglej Koroška (vojvodina) in Karel Hohenwart
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Poglej Koroška (vojvodina) in Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Koroška (vojvodina) in Karel I. Ogrski
Karel II. Avstrijski
Karel II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Karel II. Avstrijski
Kluže
Kluže s farno cerkvijo sv. Jerneja Železniški most na stari Pontebski železnici Opuščena postaja na Pontebski železnici v Klužah. Kluže (Chiusaforte, Scluse, Klausen) je naselje in sedež istoimenske občine v nekdanji Videmski pokrajini, od 2016 del Medobčinske zveze Železne in Kanalske doline v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Koroška (vojvodina) in Kluže
Knežji kamen
Knežji kamen Marka Pernharta) Knéžji kámen je obrnjen spodnji del rimskega stebra.
Poglej Koroška (vojvodina) in Knežji kamen
Kolonizacija na Slovenskem
Kolonizacijo na slovenskem uvrščamo v obdobje srednjega veka.
Poglej Koroška (vojvodina) in Kolonizacija na Slovenskem
Konrad (III.) Nemški
Konrad (III.) Nemški, nemški kralj, italijanski kralj (kot II.), vojvoda Spodnje Lotaringije, * 12. februar 1074, opatija Hersfeld, † 27. julij 1101, Firence.
Poglej Koroška (vojvodina) in Konrad (III.) Nemški
Konrad I. Koroški
Konrad I. (– 12. ali 15. december 1011), član dinastije Salijcev, je bil od leta 1004 do smrti koroški vojvoda.
Poglej Koroška (vojvodina) in Konrad I. Koroški
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Koroška (vojvodina) in Konrad II. Nemški
Konstanca Ogrska
Konstanca Ogrska (madžarsko Konstancia Árpád, češko Konstancie Uherská) je bila druga kraljica žena češkega kralja Otokarja I., * okoli 1180, 6.
Poglej Koroška (vojvodina) in Konstanca Ogrska
Koroška
Koróška je lahko.
Poglej Koroška (vojvodina) in Koroška
Koroška Bela
Koroška Bela je naselje z okoli 2100 prebivalci v Občini Jesenice, v Zgornjesavski dolini, na severozahodu Slovenije.
Poglej Koroška (vojvodina) in Koroška Bela
Koroška Rinka
Koroška Rinka ali Križ (2433 m) je gora v osrednjih Kamniško-Savinjskih Alpah.
Poglej Koroška (vojvodina) in Koroška Rinka
Koroška statistična regija
Koroška statistična regija Prebivalstvena piramida za leto 2021 - koroška Koroška statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.
Poglej Koroška (vojvodina) in Koroška statistična regija
Koroški kmečki upor
Koroški kmečki upor je bil upor kmetov, ki se je zgodil leta 1478 na Koroškem.
Poglej Koroška (vojvodina) in Koroški kmečki upor
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.
Poglej Koroška (vojvodina) in Koroški plebiscit
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Koroška (vojvodina) in Koroški Slovenci
Koroški Slovenec (tednik)
Koroški Slovenec je bilo glasilo Koroških Slovencev, ki je izhajalo od leta 1921 do 1941 na Dunaju.
Poglej Koroška (vojvodina) in Koroški Slovenec (tednik)
Koroški vojvode
Koroški vojvode (nemško Kärntner Herzog) so bili na čelu Vojvodine Koroške, ko se je ta v drugi polovici 10.
Poglej Koroška (vojvodina) in Koroški vojvode
Kosezi
Kosezi je naziv za pripadnike srednjeveškega družbenega sloja pri alpskih Slovanih, ki se je že v karantanski dobi povzpel nad svobodnjake.
Poglej Koroška (vojvodina) in Kosezi
Kostanj, Kamnik
Kostanj je naselje v Občini Kamnik.
Poglej Koroška (vojvodina) in Kostanj, Kamnik
Kralj Matjaž
Matija Korvin, risba iz knjige ''Chronica Hungarorum'' Kralj Matjaž (tudi Matiaš) je osrednji junak ljudskih pripovedk z zgodovinskim ozadjem, ki so jih po ustnem izročilu zapisali najrazličnejši zbiratelji, čeprav z zgodovinsko netočnim poimenovanjem z imenom Matjaž.
Poglej Koroška (vojvodina) in Kralj Matjaž
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Poglej Koroška (vojvodina) in Kraljevina Češka
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Koroška (vojvodina) in Kranjska
Kranjska čebela
Kranjska čebela, tudi kranjska sivka ali kranjica (znanstveno ime Apis mellifera carnica), je pasma medonosne čebele (Apis mellifera), ki je avtohtona na območju Balkanskega polotoka, iz zgodovinskih vzrokov pa je za njeno domovino priznana Gorenjska (Slovenija).
Poglej Koroška (vojvodina) in Kranjska čebela
Kranjska krajina
Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.
Poglej Koroška (vojvodina) in Kranjska krajina
Kranjski grb
grb vojvodine Kranjske, spremenjen in dopolnjen po letu 1463 Kranjski grb je grb zgodovinske pokrajine Kranjske, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Primorske.
Poglej Koroška (vojvodina) in Kranjski grb
Kranjski prezbiterij
Kranjski prezbiterij je po značilnem ikonografskem programu poslikan gotski prezbiterij na Kranjskem.
Poglej Koroška (vojvodina) in Kranjski prezbiterij
Krška škofija
Krška škofija (v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Koroška škofija, je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.
Poglej Koroška (vojvodina) in Krška škofija
Krištof Fašank
Krištof Fašank (tudi Faschang), rimskokatoliški duhovnik in pridigar, * začetek 16. stoletja (?), † 11. september 1580, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Krištof Fašank
Ladislav I. Ogrski
Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ladislav I. Ogrski
Lambert Einspieler
Lambert Einspieler, slovenski rimskokatoliški duhovnik, politik in organizator na Koroškem, * 10. september 1840, Bistrica v Rožu, † 3. februar 1906, Celovec.
Poglej Koroška (vojvodina) in Lambert Einspieler
Lambert Ferčnik
Lambert Ferčnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj na Koroškem, * 17. september 1827, Sveče (nem. Suetschach) pri Bistrici v Rožu, † 24. december 1887, Žabnice.
Poglej Koroška (vojvodina) in Lambert Ferčnik
Lavoslav Planinšek
Lavoslav Planinšek, slovenski častnik, podjetnik, Maistrov borec in član organizacije TIGR, * 5. januar 1893, Pevma pri Gorici, † 30. december, 1941, Draga pri Begunjah na Gorenjskem.
Poglej Koroška (vojvodina) in Lavoslav Planinšek
Leopold Eppensteinski
Leopold (Liutold) Eppensteinski (– 12. maj 1090) je bil koroški vojvoda in veronski mejni grof od leta 1077 do svoje smrti.
Poglej Koroška (vojvodina) in Leopold Eppensteinski
Leopold III. Habsburški
Leopold III.
Poglej Koroška (vojvodina) in Leopold III. Habsburški
Levičnik (rodbina)
Levičnik, priimek znane slovenska rodbine iz Železnikov, iz katere je izšlo več znamenitih mož.
Poglej Koroška (vojvodina) in Levičnik (rodbina)
Liharda Kamenska
župnijski cerkvi v Kamnu v Podjuni. Kip ima za atribut berača in štručej. Liharda Kamenska, kip iz znamenja v Kamnu v Podjuni Liharda Kamenska, koroška plemkinja in svetnica, * okoli 910, † 5. februar, verjetno leta 985 ali pozneje, Kamen v Podjuni.
Poglej Koroška (vojvodina) in Liharda Kamenska
Lipicanec
Lipicánec je slovenska avtohtona pasma, vzrejena v Lipici.
Poglej Koroška (vojvodina) in Lipicanec
Liutpold Bavarski
Liutpold Bavarski (tudi Luitpold), koroški grof (približno od 893- ?), mejni grof Vzhodne krajine, nato bavarski in koroški vojvoda (?-907).
Poglej Koroška (vojvodina) in Liutpold Bavarski
Ljuba Prenner
Ljuba Prenner, odvetnik in pisatelj, * 19. junij 1906, Fara pri Prevaljah, Literarni atlas Ljubljane, Koroška, Avstro-Ogrska, † 18. september 1977, Ljubljana, SR Slovenija, SFRJ.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ljuba Prenner
Ljudsko slovstvo
''Ljudske pesmi'', zapisal Andrej Smole v 1830-ih Ljudsko slovstvo (tudi Ustno slovstvo) je skupen izraz za ljudsko pripovedništvo in ljudsko pesništvo, ki se je razvijalo od nekdaj do sredine 18. stoletja (in zopet med 2. svetovno vojno).
Poglej Koroška (vojvodina) in Ljudsko slovstvo
Luče
Luče Luče so gručasto predalpsko naselje v Zgornji Savinski dolini, sedež istoimenske občine in župnije.
Poglej Koroška (vojvodina) in Luče
Ludvik Dimitz
Ludvik Dimitz (dímie), slovenski gozdar in narodno gospodarski delavec, * 9. september 1842, Ljubljana, † 22. april 1912, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ludvik Dimitz
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik Kozjaški
Ludvik Kozjaški je bil zadnji moški predstavnik domnevno slovenskega viteškega rodu in je živel med letoma 1435 in 1476.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ludvik Kozjaški
Ludvik Otrok
Ludvik Otrok, včasih tudi Ludvik III. ali Ludvik IV., je bil od leta 899 do svoje smrti kralj Vzhodnofrankovske države, * 893, † 20./24.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ludvik Otrok
Ludvik VII. Francoski
Ludvik VII.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ludvik VII. Francoski
Lurnsko polje
Lega Lurnskega polja Podružnična cerkev sv. Magdalene na Lurnskem polju Spominska plošča miru v Požarnici Lurnsko polje (tudi Lurnško polje; nemško Lurnfeld) je ravnina severozahodno od Špitala na zgornjem Koroškem, ob izlivu reke Moell (arhaično slovensko Mel) v reko Dravo.
Poglej Koroška (vojvodina) in Lurnsko polje
Majnhard IV. Goriški
Grb goriških grofov, 1459 Majnhard (* okoli 1239; † okoli 30. oktobra 1295 na gradu Greifenburgu) je izhajal iz družine Majnhardincev in je bil nosilec naslova (kot Majnhard IV.) grof Goriški (1258–1271), naslova (kot Majnhard II.) grof Tirolski (1258–1295), Vojvoda Koroške (1286–1295), ter najemni gospod Vojvodine Kranjske in Slovenske marke.
Poglej Koroška (vojvodina) in Majnhard IV. Goriški
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Koroška (vojvodina) in Maksimilijan I. Habsburški
Marijan Marolt
Marijan Marolt, slovenski pravnik in umetnostni zgodovinar in kritik, pisatelj * 21. januar 1902, Vrhnika, † 11. januar 1972, Buenos Aires.
Poglej Koroška (vojvodina) in Marijan Marolt
Markvart IV.
Markvart IV. ali tudi Markvart IV.
Poglej Koroška (vojvodina) in Markvart IV.
Martin Ehrlich
Martin Ehrlich, slovenski rimskokatoliški duhovnik na Koroškem, * 7. maj 1871, Žabnice (Avstro-Ogrska, danes v Italiji), † 5. april 1929, Celovec.
Poglej Koroška (vojvodina) in Martin Ehrlich
Matija Ahacel
Matija Ahacel, kulturni in narodno gospodarstveni delavec na Koroškem, * 24. februar 1779, Gorinčiče (Gorintschach), † 23. september 1845, Celovec.
Poglej Koroška (vojvodina) in Matija Ahacel
Matija Žegar
Matija Žegar, slovenski pisatelj-bukovnik in prevajalec, * najverjetneje v 2.
Poglej Koroška (vojvodina) in Matija Žegar
Matija Doljak
Matija Doljak, slovenski politik, * 6. februar 1822, Grgar, † 5. januar 1875, Solkan.
Poglej Koroška (vojvodina) in Matija Doljak
Matija Kavčič
Matija Kavčič, slovenski pravnik in politik, * 18. september 1802, Medvode, † 11. oktober 1863, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Matija Kavčič
Matija Randl
Matija Randl, slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj, * 23. februar 1847, Prebold, † 4. avgust 1927, Dobrla vas.
Poglej Koroška (vojvodina) in Matija Randl
Matilda Spanheimska
Matilda Spanheimska, plemkinja iz rodu Spanheimov, žena Theobalda II., grofa Šampanje in Bloisa.
Poglej Koroška (vojvodina) in Matilda Spanheimska
Mavro Orbini
Mavro Orbini je bil dubrovniški letopisec, slaven zaradi svojega dela Kraljestvo Slovenov (Il regno de gli Slavi), objavljenega leta 1601, * 1563, Dubrovniška republika, † 1614, Dubrovniška republika.
Poglej Koroška (vojvodina) in Mavro Orbini
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej Koroška (vojvodina) in Mejna grofija Istra
Mejni grof
Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.
Poglej Koroška (vojvodina) in Mejni grof
Michelangelo Zois
Michelangelo Zois (cójs), podjetnik in zemljiški gospod italijanskega rodu, * 14. marec 1694, Cacodelli, Berbenno, Italija, † 27. avgust 1777, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Michelangelo Zois
Milštatski samostan
Milštatski samostan (nemško Stift Millstatt) je nekdanji samostan v Millstattu v Avstriji.
Poglej Koroška (vojvodina) in Milštatski samostan
Molec
vas Molec južno od Špitala Molec (nemško Molzbichl) pri Špitalu na Koroškem, je znan po samostanu, ki je sodeloval pri pokristjanjevanju Slovencev na Gornjem Koroškem.
Poglej Koroška (vojvodina) in Molec
Naborjet - Ovčja vas
Naborjet - Ovčja vas (furlansko Malborghet e Valbrune, Malborghetto-Valbruna; Malborgeth-Wolfsbach) je občina v Videmski pokrajini v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Koroška (vojvodina) in Naborjet - Ovčja vas
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Poglej Koroška (vojvodina) in Nadvojvodina Avstrija
Napad na ižanski grad
Napad na Ižanski grad je bil napad okoliških kmetov na ižanski grad, 21.
Poglej Koroška (vojvodina) in Napad na ižanski grad
Nevesta (Janez Jalen)
Nevesta je kratek dramski prizor Janeza Jalna iz leta 1936.
Poglej Koroška (vojvodina) in Nevesta (Janez Jalen)
Noriško kraljestvo
Noriško kraljestvo ali Kraljestvo Norik (latinsko ali) so okoli leta 200 pr. n. št. v regiji vzhodnih Alp ustanovili Kelti.
Poglej Koroška (vojvodina) in Noriško kraljestvo
Notranja Avstrija
Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.
Poglej Koroška (vojvodina) in Notranja Avstrija
Občina Jezersko
Občina Jezersko je ena od občin v Republiki Sloveniji s središčem na Zgornjem Jezerskem.
Poglej Koroška (vojvodina) in Občina Jezersko
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Koroška (vojvodina) in Oglejski patriarhat
Olga Vrabič
Olga Vrabič, slovenska političarka, farmacevtka, * 26. marec 1916, Šmohor/Hermagor, Koroška † 27.
Poglej Koroška (vojvodina) in Olga Vrabič
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ortenburžani
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Otokar II. Přemysl
Otokar Rybář
Otokar Rybář, slovenski politik in diplomat češkega rodu, * 12. september 1865, Postojna, Avstrijsko cesarstvo, † 12. januar 1927, Beograd, Kraljevina SHS.
Poglej Koroška (vojvodina) in Otokar Rybář
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Koroška (vojvodina) in Otokarji
Oton I. Koroški
Oton Wormski ali Oton I. Koroški, koroški vojvoda, grof v Wormsu in drugih grofijah v Porenju, mejni grof v Veroni, * okrog 950, † 4. november 1004.
Poglej Koroška (vojvodina) in Oton I. Koroški
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Koroška (vojvodina) in Oton II.
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Oton III.
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Koroška (vojvodina) in Oton IV. Nemški
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Koroška (vojvodina) in Palatinat
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Koroška (vojvodina) in Panslavizem
Paolo Santonino
Paolo Santonino tudi Sanctoninus ali de Sanctoninis, furlanski humanist, laični kancler oglejskega patriarhata, notar, popotnik in pisatelj, * okoli 1440, Stroncone v južni Umbriji; † med 1508 in 1510, Videm.
Poglej Koroška (vojvodina) in Paolo Santonino
Papež Benedikt XII.
Benedikt XII., rojen kot Jacques de Novelles oziroma Jacques de Nouveau, z nadevkom Fournier, največkrat pa kar Jacques Fournier (Jacques Fournier, Jacobo Fornerio, Iacobus Fornerius), francoski cistercijan in papež, * okoli 1285 Saverdun (Toulouse, Francosko kraljestvo); † 5. april 1342, Avignon (Provansa, Francosko kraljestvo – danes Francija).
Poglej Koroška (vojvodina) in Papež Benedikt XII.
Papež Inocenc II.
Inocenc II., papež Rimskokatoliške cerkve; * kot Gregorio Papareschi 11. stoletje Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 24. september 1143 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Koroška (vojvodina) in Papež Inocenc II.
Papež Klemen VIII.
Papež Klemen VIII. (rojen kot Ippolito Aldobrandini (starejši)), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 24. februar 1536, Fano, † 3. marec 1605.
Poglej Koroška (vojvodina) in Papež Klemen VIII.
Pavel Košir
Pavel Košir (tudi Koschier), slovenski učitelj in zbiralec ljudskega blaga, * 28. junij 1878, Loga vas (nem. Augsdorf) pri Vrbi na Koroškem, † 18. april 1925, Prevalje.
Poglej Koroška (vojvodina) in Pavel Košir
Pavličevo sedlo
Pavlíčevo sedlo (tudi Pavlíčev vrh) je 1339 mnm visok prelaz v Kamniško-Savinjskih Alpah na orografski meji s Karavankami.
Poglej Koroška (vojvodina) in Pavličevo sedlo
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Koroška (vojvodina) in Přemyslidi
Pesniški dvor
Pesniški dvor leta 1830, J.F.Kaiser Pesniški dvor je dvorec v bližini kraja Pesnica pri Mariboru.
Poglej Koroška (vojvodina) in Pesniški dvor
Peter Anton Codelli
Vitez Peter Anton I. Codelli pl.
Poglej Koroška (vojvodina) in Peter Anton Codelli
Peter Musi
Peter Musi, slovenski pedagog, bibliotekar, kmetovalec, hranilničar, * 26. junija 1799, Vransko, † 6. marca 1875, Šoštanj.
Poglej Koroška (vojvodina) in Peter Musi
Peter Urh
Peter Urh, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pridigar, * 27. junij 1829, Tržič, † 24. junij 1897, Novo mesto.
Poglej Koroška (vojvodina) in Peter Urh
Pfanberški grofje
Grb Pfanberških grofov iz leta 1245 Pfanberški grofje, izvorno iz Pegava (Peka, Peckach) je bila štajerska visokosvobodna plemiška rodbina v srednjem veku, ki se je imenovala po njihovem gradu Pfanberg (danes ruševine južno od Frohnleiten, pfanberške ustanove iz leta 1280), ki je bila v tistem času ena od najmogočnejših rodbin v deželi.
Poglej Koroška (vojvodina) in Pfanberški grofje
Pokrajine v Sloveniji
Tradicionalne pokrajine Slovenije Pokrajine v Sloveniji so različne pokrajinske enote, na katere je razdeljena Slovenija.
Poglej Koroška (vojvodina) in Pokrajine v Sloveniji
Poppo I. Istrski
Grof Poppo I. (tudi Boppo) Weimar-Orlamünde, mejni grof v Istrski marki od leta 1012 do svoje smrti okoli 1044, ter tudi mejni grof Kranjske marke med leti 1029-1044; † 13 julij, pred 1044.
Poglej Koroška (vojvodina) in Poppo I. Istrski
Poppo Oglejski
Poppo Oglejski (* cca. 1000, Trebinja (Koroška); † 28. septembra 1042, Oglej), enkrat v virih imenovan tudi Wolfgang, iz plemiške hiše grofov Trebinjskih, je bil Oglejski patriarh (od leta 1019).
Poglej Koroška (vojvodina) in Poppo Oglejski
Potres v Beljaku (1690)
Potres v Beljaku je bil močan potres z epicentrom verjetno v bližini Beljaka v današnji Avstriji, ki je 4.
Poglej Koroška (vojvodina) in Potres v Beljaku (1690)
Prelaz Turracher Höhe
Prelaz Turracher Höhe, zapisan tudi Turracherhöhe, se nanaša na vasico, prelaz čez Alpe in pokrajino v Krških Alpah (Gurktaler Alpen) v Avstriji.
Poglej Koroška (vojvodina) in Prelaz Turracher Höhe
Prva svetovna vojna na Slovenskem
Med prvo svetovno vojno je bila vsa današnja Slovenija del Avstro-Ogrske, ki je bila ves čas (1914-1918) udeleženka vojne na strani centralnih sil.
Poglej Koroška (vojvodina) in Prva svetovna vojna na Slovenskem
Radoslav Kušej
Radoslav Kušej, slovenski pravnik in pedagog, * 21. julij 1875, Spodnje Libuče, † 10. maj 1941, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Radoslav Kušej
Radvanje
Pozor: ne zamešati z vasjo-naseljem in Krajevno skupnostjo v Mestni občini Maribor - Razvanje Radvanje je predel Maribora, ki se nahaja neposredno pod Pohorjem s približno 8 tisoč prebivalcev in mestna četrt mariborske občine.
Poglej Koroška (vojvodina) in Radvanje
Ravbarji
Grb vitezov Ravbarjev Ravbarji so bili eden od najstarejših rodov kranjskih plemičev.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ravbarji
Rezija
Rezija (rezijansko Rozajanska dulḯna, italijansko Resia, furlansko Resie, beneško Rèxia) je alpska dolina v severovzhodni Italiji.
Poglej Koroška (vojvodina) in Rezija
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Koroška (vojvodina) in Rodbina Welf
Roman I.
Roman I. (* pred 1100 na Koroškem; † 3. april 1167, Krka), je bil od 1131 do 1167 škof v Krški škofiji.
Poglej Koroška (vojvodina) in Roman I.
Roman II. Lipniški
Roman II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Roman II. Lipniški
Ruda, Koroška
Ruda (nemško: Ruden) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ruda, Koroška
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Koroška (vojvodina) in Rudolf I. Habsburški
Rudolf IV. Habsburški
Rudolf IV., imenovan Ustanovitelj, vojvoda Avstrije iz rodbine Habsburžanov, * 1. november 1339, Dunaj, † 27. julij 1365, Milano.
Poglej Koroška (vojvodina) in Rudolf IV. Habsburški
Rudolf Mencin
Rudolf Mencin, slovenski šolnik, * 17. april 1879, Libeliče, † 26. avgust 1968, Ljubljana.
Poglej Koroška (vojvodina) in Rudolf Mencin
Rudolf Rheinfeldški
Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.
Poglej Koroška (vojvodina) in Rudolf Rheinfeldški
Salomon Ogrski
Salomon (I.; Salomonus), ogrski kralj (1063-1087), *. 1053, † 1087.
Poglej Koroška (vojvodina) in Salomon Ogrski
Savinjska marka
Savinjska marka (Marka na Savinji, nemško tudi Grofija Soune, Soun, Saunien i. pd.) je bilo območje Mejne marke v okviru Svetega rimskega cesarstva, ki je bila ustanovljena v drugi polovici 10.
Poglej Koroška (vojvodina) in Savinjska marka
Schulverein
Schulverein ali uradno Deutscher Schulverein (Nemško šolsko društvo) je bila zasebna nemška šolska organizacija v Avstro-Ogrski.
Poglej Koroška (vojvodina) in Schulverein
Sergej Hočevar
Sergej Hočevar (tudi Sergi Sergio), slovenski slikar, grafik in likovni pedagog, * 26. oktober 1896, Trst, Avstro-Ogrska, † 16. junij 1973, Mendoza, Argentina.
Poglej Koroška (vojvodina) in Sergej Hočevar
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Koroška (vojvodina) in Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam meteorologov
Seznam pomembnih meteorologov in klimatologov.
Poglej Koroška (vojvodina) in Seznam meteorologov
Seznam osebnosti iz Mestne občine Kranj
Seznam osebnosti iz Mestne občine Kranj vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Koroška (vojvodina) in Seznam osebnosti iz Mestne občine Kranj
Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica
Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle na ozemlju današnje Mestne občine Nova Gorica.
Poglej Koroška (vojvodina) in Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica
Seznam osebnosti iz Občine Škocjan
Seznam osebnosti iz Občine Škocjan vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale, umrle ali so z njo povezane.
Poglej Koroška (vojvodina) in Seznam osebnosti iz Občine Škocjan
Seznam osebnosti iz Občine Kostanjevica na Krki
Seznam osebnosti iz Občine Kostanjevica na Krki vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Koroška (vojvodina) in Seznam osebnosti iz Občine Kostanjevica na Krki
Seznam osebnosti iz Občine Naklo
Seznam osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Naklo.
Poglej Koroška (vojvodina) in Seznam osebnosti iz Občine Naklo
Seznam osebnosti iz Občine Ruše
Seznam osebnosti iz občine Ruše vsebuje osebnosti, ki so delovale v občini Ruše.
Poglej Koroška (vojvodina) in Seznam osebnosti iz Občine Ruše
Seznam osebnosti iz Občine Vrhnika
Seznam osebnosti iz Občine Vrhnika vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Koroška (vojvodina) in Seznam osebnosti iz Občine Vrhnika
Seznam papežev
Južni Koreji Svetega sedeža Seznam papežev Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Koroška (vojvodina) in Seznam papežev
Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane
Škofija Ljubljana je bila ustanovljena leta 1461, ustanovil pa jo je cesar Friderik III. S tem je Ljubljana po približno 850 letih ponovno postala škofijski sedež kot naslednica antične Škofije Emona.
Poglej Koroška (vojvodina) in Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane
Siegfried I. Spanheimski
Razvaline Siegfriedovega rodnega gradu Sponheim Siegfried I. Spanheimski, prednik plemiške rodbine lavantinskih Spanheimov, mejni grof v Ogrski krajini, grof v Pustrici, *?, † 1065 v Bolgariji.
Poglej Koroška (vojvodina) in Siegfried I. Spanheimski
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Koroška (vojvodina) in Slovenščina
Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju
Slovenščina v 17. in 18. stoletju je bil jezik sporazumevanja večine prebivalstva, vendar je bilo razen cerkvenih napisano le malo knjig.
Poglej Koroška (vojvodina) in Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Koroška (vojvodina) in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Koroška (vojvodina) in Slovenija
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica je manjše mesto v severovzhodni Sloveniji.
Poglej Koroška (vojvodina) in Slovenska Bistrica
Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)
Klub kranjskih deželnozborskih poslancev SLS tik pred prvo svetovno vojno Slovenska ljudska stranka (kratica SLS) je bila slovenska politična stranka 19.
Poglej Koroška (vojvodina) in Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)
Slovenski narodni preporod
Slovensko narodno prebujanje označuje postopno zavedanje lastne identitete in želja po priznanju, ki se je začelo v drugi polovici 18.
Poglej Koroška (vojvodina) in Slovenski narodni preporod
Solčava
Solčava je razpotegnjeno predalpsko naselje vaškega značaja, z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, v Zgornji Savinjski dolini, sedež istoimenske občine in župnije.
Poglej Koroška (vojvodina) in Solčava
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Koroška (vojvodina) in Spanheimi
Spilimbergo
Spilimbergo (furlansko Spilimberc, nemško Spengenberg) je italijansko mesto in občina z 12.000 prebivalci v deželi Furlanija-Julijska krajina, na ledenodobni terasi nad desnim bregom reke Tilment (Tagliamento).
Poglej Koroška (vojvodina) in Spilimbergo
Srečko Šorli
Srečko Šorli, čevljarski mojster, trgovec, član organizacije TIGR in publicist, * 11. januar 1899, Tolmin, † 10. julij 1982, Baško sedlo.
Poglej Koroška (vojvodina) in Srečko Šorli
Stanovsko-monarhični dualizem
Davčni spis celjskega vicedoma za trg Motnik, 1737 Stanovsko-monarhični dualizem je pojem, s katerim se imenuje sovladje deželnih stanov in deželnega kneza (vladarja) v habsburških dednih deželah, v obdobju od 15.-17.
Poglej Koroška (vojvodina) in Stanovsko-monarhični dualizem
Sveta Ema, Podčetrtek
Sveta Ema, pogosto zapisano okrajšano kot Sv.
Poglej Koroška (vojvodina) in Sveta Ema, Podčetrtek
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Koroška (vojvodina) in Sveto rimsko cesarstvo
Terezijanski kataster
gospostvo Bokalce, obrazec D Terezijanski kataster je vrsta davčnega popisa, ki se je uveljavila v habsburških dednih deželah po davčnih reformah v letih 1748-1756, imenovan po takratni vladarici Mariji Tereziji.
Poglej Koroška (vojvodina) in Terezijanski kataster
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Koroška (vojvodina) in Tevtonski viteški red
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Poglej Koroška (vojvodina) in Turški vpadi
Turki na Šmarni gori
Pripovedka Turki na Šmarni gori je bila izdana v zbirki Slovenske bajke in pripovedke, ki je izšla leta 1999 v samozaložbi Dušice Kunaver, katera je tudi uredila zbirko oz.
Poglej Koroška (vojvodina) in Turki na Šmarni gori
Ulrik Ebersberški
Ulrik Ebersberški, Oudalricus comes, * 960/965, † 1029, plemič iz rodbine grofov Ebersberških, Kranjski mejni grof (1011–1029).
Poglej Koroška (vojvodina) in Ulrik Ebersberški
Ulrik I. Žovneški
Ulrik I. Žovneški, svobodni plemič iz rodbine Žovneških in prednik Celjskih grofov, * neznano, † okoli 1256.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ulrik I. Žovneški
Ulrik I. Eppenštajnski
Ulrik I. Eppensteinski (* cca. 1055; † 21. december 1121), včasih imenovan tudi Ulrik III.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ulrik I. Eppenštajnski
Ulrik I. Spanheimski
Ulrik I., plemič iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ulrik I. Spanheimski
Ulrik II. Žovneški
Pečat Ulrika Žovneškega na pogodbi med Ulrikom in Liutpoldom III. Ulrik II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ulrik II. Žovneški
Ulrik II. Spanheimski
Ulrik II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ulrik II. Spanheimski
Ulrik II. Vovbrški
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Ulrik II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ulrik II. Vovbrški
Ulrik V. Pfanberški
Grof Ulrik V. Pfanberški (1287 – 23. oktober 1354) je bil Pfanberški grof.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ulrik V. Pfanberški
Ustoličevanje koroških vojvod
Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljuLeopolda Stainreuterja (1340-1400) Ustoličevanje koroških vojvod je bil poseben fevdalni obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ustoličevanje koroških vojvod
Veliki koroški potres (1348)
Veliki koroški potres leta 1348 ali potres pri Beljaku je eden najpomembnejših potresov v potresni zgodovini Evrope.
Poglej Koroška (vojvodina) in Veliki koroški potres (1348)
Viljem Savinjski
Viljem Savinjski (Viljem IV., Viljem II.) († 20. marca 1036) je bil grof iz Brež in Trušenj na Koroškem ter Mejni grof Savinjski (Saunien, Savinjske marke, Savinjske doline).
Poglej Koroška (vojvodina) in Viljem Savinjski
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Poglej Koroška (vojvodina) in Vojvodina
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Koroška (vojvodina) in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Koroška (vojvodina) in Vojvodina Bavarska
Vojvodski prestol
Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju Vojvodski prestol je kamniti prestol z dvema sedežema.
Poglej Koroška (vojvodina) in Vojvodski prestol
Volšperk
Volšperk (Wolfsberg.) je z okoli 25.000 prebivalci tretje največje mesto na avstrijskem Koroškem, leži v srednjem delu Labotske doline na severovzhodu dežele in je središče Okraja Volšperk (Bezirk Wolfsberg).
Poglej Koroška (vojvodina) in Volšperk
Vovbržani
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Koroška grofovska rodbina Grofov Vovbrških se pojavlja v času od leta 1050 do 1322.
Poglej Koroška (vojvodina) in Vovbržani
Welf IV.
Welf IV., bavarski vojvoda (kot Welf I.), * 1030/1040, † 8.
Poglej Koroška (vojvodina) in Welf IV.
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Poglej Koroška (vojvodina) in Zedinjena Slovenija
Zgodovina carinske službe na Slovenskem
Carinska služba na Slovenskem se prvič pojavi v času Rimljanov, kasneje pa v oživi s pojavom novega veka.
Poglej Koroška (vojvodina) in Zgodovina carinske službe na Slovenskem
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Koroška (vojvodina) in Zgodovina Slovenije
Zois
Zois (cójs), tudi Zois pl.
Poglej Koroška (vojvodina) in Zois
1. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)
1.
Poglej Koroška (vojvodina) in 1. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)
1011
1011 (MXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Koroška (vojvodina) in 1011
1144
1144 (MCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Koroška (vojvodina) in 1144
1278
1278 (MCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Koroška (vojvodina) in 1278
1295
1295 (MCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Koroška (vojvodina) in 1295
1690
1690 (MDCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Koroška (vojvodina) in 1690
25. januar
25.
Poglej Koroška (vojvodina) in 25. januar
3. korpus (Avstro-Ogrska)
3.
Poglej Koroška (vojvodina) in 3. korpus (Avstro-Ogrska)
30. december
30.
Poglej Koroška (vojvodina) in 30. december
420 Bertolda
420 Bertolda (mednarodno ime 420 Bertholda) je asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Koroška (vojvodina) in 420 Bertolda
Prav tako znan kot Vojvodina Koroška.
, Bitka pri Sisku, Bizeljsko, Blaž Mavrel, Boj za severno mejo, Boleslav V. Sramežljivi, Carl Ferdinand Peters, Celjski grad, Celjski grofje, Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki, Cerkev sv. Pankracija, Slovenj Gradec, Cerkev sv. Uršule, Jazbina, Cerkovna ordninga, Cislajtanija, Cistercijanski samostan Rein, Cistercijanski samostan Stična, Cobenzl, Cojzit, Coroniniji, Davorin Ravljen, Dežela, Deželni ročin, Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Deželsko sodišče, Devinski gospodje, Dimitrij Zvonimir, Dravska marka, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Družba svetega Cirila in Metoda, Elza Obereigner, Ema Krška, Engelbert I. Spanheimski, Engelbert II. Spanheimski, Engelbert III. Spanheimski, Eppensteinci, Ernest Železni, Ernest Svetec, Ferdo Kleinmayr, Filip II. Francoski, Filip Spanheimski, Franc Brumnik (duhovnik), Franc Ksaver Lušin, Franc Ksaver Meško, Franc Leskošek, Franc Petek, Franc Simonič (duhovnik), France Stele (glasbenik), France Stele (umetnostni zgodovinar), Francosko-slovenski literarni stiki, Franz Kutschera, Franz Nikolasch, Friderik I. Celjski, Friderik II. Celjski, Friderik II. Prepirljivi, Friderik III. Habsburški, Friderik Kokalj, Friderik Pregl, Friderik Velbič, Fridolin Kaučič, Friederich Moritz Burger, Friedrich Rainer, Furlanija, Furlanija - Julijska krajina, Gašpar Pilat, Galicija (Koroška), Galli, Géza I. Ogrski, Goriška (grofija), Goriška brda, Goriški grofje, Gorica, Gospodje Holenburški, Gračišće, Graško-ljubljanski protokol, Grad Grebinj, Grad Kravjek, Grad Slovenska Bistrica, Grad Vivšnik, Grb Slovenije, Grebinj, Gregor Einspieler, Gregorij Rožman, Grofje Strmški, Gundahar, Habsburška monarhija, Habsburžani, Henrik Freyer, Henrik I. Krški, Henrik II., Henrik II. Bavarski, Henrik III. (Koroški), Henrik III. Bavarski, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Goriški, Henrik IV. Koroški, Henrik IV. Nemški, Henrik Koroški, Henrik V. Koroški, Henrik V. Nemški, Herman Koroški, Herman Spanheimski, Herren von Graben, Hidrocinkit, Holokavst, Ignacij Kovačič, Ilirske province, Ilirsko kraljestvo, Imenjska knjiga, Ivan Anton Apostel, Ivan Arnejc, Ivan Češki, Ivan Bartl (slikar), Ivan Nepomuk Zore, Ivan Pogačnik, Ivan Rudolf (politik), Jakob Peregrin Paulič, Jakob Pilat, Janez Božič (duhovnik), Janez II. Goriški, Janez Krajnc, Janez Ljubljanski, Janez Sumper, Janez Vetrinjski, Janja Miklavčič, Janko Brejc, Jelena Vukanović, Jernej Levičnik, Joža Herfort, Jožef Dobrovc, Jožef Zabukovšek, Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno, Julij Głowacki, Jurij Alič, Jurij Dalmatin, Jurij Khevenhüller, Jurij Prešeren, Kamniško-Savinjske Alpe, Kanalska dolina, Karantanija, Karel Hohenwart, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Karel I. Ogrski, Karel II. Avstrijski, Kluže, Knežji kamen, Kolonizacija na Slovenskem, Konrad (III.) Nemški, Konrad I. Koroški, Konrad II. Nemški, Konstanca Ogrska, Koroška, Koroška Bela, Koroška Rinka, Koroška statistična regija, Koroški kmečki upor, Koroški plebiscit, Koroški Slovenci, Koroški Slovenec (tednik), Koroški vojvode, Kosezi, Kostanj, Kamnik, Kralj Matjaž, Kraljevina Češka, Kranjska, Kranjska čebela, Kranjska krajina, Kranjski grb, Kranjski prezbiterij, Krška škofija, Krištof Fašank, Ladislav I. Ogrski, Lambert Einspieler, Lambert Ferčnik, Lavoslav Planinšek, Leopold Eppensteinski, Leopold III. Habsburški, Levičnik (rodbina), Liharda Kamenska, Lipicanec, Liutpold Bavarski, Ljuba Prenner, Ljudsko slovstvo, Luče, Ludvik Dimitz, Ludvik IV. Wittelsbaški, Ludvik Kozjaški, Ludvik Otrok, Ludvik VII. Francoski, Lurnsko polje, Majnhard IV. Goriški, Maksimilijan I. Habsburški, Marijan Marolt, Markvart IV., Martin Ehrlich, Matija Ahacel, Matija Žegar, Matija Doljak, Matija Kavčič, Matija Randl, Matilda Spanheimska, Mavro Orbini, Mejna grofija Istra, Mejni grof, Michelangelo Zois, Milštatski samostan, Molec, Naborjet - Ovčja vas, Nadvojvodina Avstrija, Napad na ižanski grad, Nevesta (Janez Jalen), Noriško kraljestvo, Notranja Avstrija, Občina Jezersko, Oglejski patriarhat, Olga Vrabič, Ortenburžani, Otokar II. Přemysl, Otokar Rybář, Otokarji, Oton I. Koroški, Oton II., Oton III., Oton IV. Nemški, Palatinat, Panslavizem, Paolo Santonino, Papež Benedikt XII., Papež Inocenc II., Papež Klemen VIII., Pavel Košir, Pavličevo sedlo, Přemyslidi, Pesniški dvor, Peter Anton Codelli, Peter Musi, Peter Urh, Pfanberški grofje, Pokrajine v Sloveniji, Poppo I. Istrski, Poppo Oglejski, Potres v Beljaku (1690), Prelaz Turracher Höhe, Prva svetovna vojna na Slovenskem, Radoslav Kušej, Radvanje, Ravbarji, Rezija, Rodbina Welf, Roman I., Roman II. Lipniški, Ruda, Koroška, Rudolf I. Habsburški, Rudolf IV. Habsburški, Rudolf Mencin, Rudolf Rheinfeldški, Salomon Ogrski, Savinjska marka, Schulverein, Sergej Hočevar, Seznam avstrijskih vladarjev, Seznam meteorologov, Seznam osebnosti iz Mestne občine Kranj, Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica, Seznam osebnosti iz Občine Škocjan, Seznam osebnosti iz Občine Kostanjevica na Krki, Seznam osebnosti iz Občine Naklo, Seznam osebnosti iz Občine Ruše, Seznam osebnosti iz Občine Vrhnika, Seznam papežev, Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane, Siegfried I. Spanheimski, Slovenščina, Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju, Slovenci, Slovenija, Slovenska Bistrica, Slovenska ljudska stranka (zgodovinska), Slovenski narodni preporod, Solčava, Spanheimi, Spilimbergo, Srečko Šorli, Stanovsko-monarhični dualizem, Sveta Ema, Podčetrtek, Sveto rimsko cesarstvo, Terezijanski kataster, Tevtonski viteški red, Turški vpadi, Turki na Šmarni gori, Ulrik Ebersberški, Ulrik I. Žovneški, Ulrik I. Eppenštajnski, Ulrik I. Spanheimski, Ulrik II. Žovneški, Ulrik II. Spanheimski, Ulrik II. Vovbrški, Ulrik V. Pfanberški, Ustoličevanje koroških vojvod, Veliki koroški potres (1348), Viljem Savinjski, Vojvodina, Vojvodina Avstrija, Vojvodina Bavarska, Vojvodski prestol, Volšperk, Vovbržani, Welf IV., Zedinjena Slovenija, Zgodovina carinske službe na Slovenskem, Zgodovina Slovenije, Zois, 1. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 1011, 1144, 1278, 1295, 1690, 25. januar, 3. korpus (Avstro-Ogrska), 30. december, 420 Bertolda.