Kazalo
28 odnosi: Centralna sila, Ekliptika, Eliptična geometrija, Evklidski prostor, Fermatova spirala, Gaussov problem o krogu, Geografski koordinatni sistem, Izhodišče, Kartezični koordinatni sistem, Krajevni vektor, Krivulja fižola, Krožnica, Kubooktaeder, Matrika vrtenja, Newtonska tekočina, Ortogonalna matrika, Prirezani dodekaeder, Prisekani ikozidodekaeder, Prisekani tetraeder, Rombiikozidodekaeder, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst funkcij, Sodost in lihost funkcije, Središčni razteg, Točka (geometrija), Vektor (matematika), Virialni izrek, Vrtenje.
Centralna sila
Centrálna síla je v klasični mehaniki sila, katere velikost je odvisna le od razdalje telesa r od koordinatnega izhodišča in je usmerjena v smeri premice, ki ju povezuje:Wolfram Research.
Poglej Koordinatno izhodišče in Centralna sila
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Koordinatno izhodišče in Ekliptika
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Poglej Koordinatno izhodišče in Eliptična geometrija
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Koordinatno izhodišče in Evklidski prostor
Fermatova spirala
Fermatova spirala Prikaz Voglovega modela Sončnični cvet Fermatova spirála ali parabólična spirála je v matematiki ravninska krivulja in je poseben primer arhimedske spirale za n.
Poglej Koordinatno izhodišče in Fermatova spirala
Gaussov problem o krogu
Gaussov problem o krogu v je v matematiki nerešeni problem določitve števila mrežnih točk znotraj kroga s središčem v koordinatnem izhodišču in polmerom r. Prvi korak pri rešitvi je naredil Carl Friedrich Gauss in po njem se problem tudi imenuje.
Poglej Koordinatno izhodišče in Gaussov problem o krogu
Geografski koordinatni sistem
Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.
Poglej Koordinatno izhodišče in Geografski koordinatni sistem
Izhodišče
Izhodišče je lahko.
Poglej Koordinatno izhodišče in Izhodišče
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Koordinatno izhodišče in Kartezični koordinatni sistem
Krajevni vektor
Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.
Poglej Koordinatno izhodišče in Krajevni vektor
Krivulja fižola
Krivulja fižola (oblika krivulje spominja na fižol). Krivulja fižola je ravninska algebrska krivulja četrte stopnje.
Poglej Koordinatno izhodišče in Krivulja fižola
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Koordinatno izhodišče in Krožnica
Kubooktaeder
Kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Koordinatno izhodišče in Kubooktaeder
Matrika vrtenja
Matrika vrtenja (tudi matrika rotacije ali rotacijska matrika) je v linearni algebri matrika, ki opisuje vrtenje (rotacijo) v Evklidskem prostoru.
Poglej Koordinatno izhodišče in Matrika vrtenja
Newtonska tekočina
Newtonska tekočina je tekočina, katere viskoznost (razmerje med napetostjo in deformacijo) je linearno ter poteka skozi koordinatno izhodišče.
Poglej Koordinatno izhodišče in Newtonska tekočina
Ortogonalna matrika
Ortogonalna matrika (oznaka Q \) je kvadratna matrika z realnimi elementi, katere vrstice in stolpci so medsebojno pravokotni enotski vektorji (ortonormalni vektorji).
Poglej Koordinatno izhodišče in Ortogonalna matrika
Prirezani dodekaeder
Prirezani dodekaeder (ali prirezani ikozidodekaeder) je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Koordinatno izhodišče in Prirezani dodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Koordinatno izhodišče in Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani tetraeder
Prisekani tetraeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Koordinatno izhodišče in Prisekani tetraeder
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Poglej Koordinatno izhodišče in Rombiikozidodekaeder
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Koordinatno izhodišče in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst funkcij
Seznam vrst funkcij vsebuje vrste funkcij v skladu z njihovimi značilnostmi.
Poglej Koordinatno izhodišče in Seznam vrst funkcij
Sodost in lihost funkcije
Sódost in líhost sta lastnosti, ki ju preučujemo pri funkcijah v matematiki.
Poglej Koordinatno izhodišče in Sodost in lihost funkcije
Središčni razteg
Središčni razteg Sredíščni raztèg (tudi homotetíja ali nezasučna dilatácija redkeje tudi izotropno (uniformno) skalíranje) je geometrijska preslikava, ki ohranja obliko množice (lika, telesa), spremeni pa njeno velikost.
Poglej Koordinatno izhodišče in Središčni razteg
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Koordinatno izhodišče in Točka (geometrija)
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Koordinatno izhodišče in Vektor (matematika)
Virialni izrek
Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.
Poglej Koordinatno izhodišče in Virialni izrek
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Koordinatno izhodišče in Vrtenje