Kazalo
88 odnosi: Arleško kraljestvo, Arles, Švabska vojvodina, Župnija Nova Cerkev, Babenberžani, Bayreuth, Břetislav I., Bezprim, Breže (občina), Burgundija, Burgundska grofija, Cremona, Ditrik, Ditrik III. Holandski, Friderik II. Hohenstaufen, Goslar, Grad Riegersburg, Grad Valkhof, Grofija Holandija, Grofija Zutphen, Henrik I. Francoski, Henrik II. Sveti, Henrik III. Nemški, Humbert (kardinal), Jaromir Češki, Judita Ogrska, Kazimir I. Poljski, Konrad I. Koroški, Koroška (vojvodina), Kraljeva pfalca, Goslar, Krona Svetega rimskega cesarstva, Leopold Eppensteinski, Markvart IV., Matilda Toskanska, Ministerial, Monza, Naumburška stolnica, Nova vas nad Dragonjo, Oldřih Češki, Otokarji, Oton Boleslavovič, Oton I. Koroški, Otoni, Padova (pokrajina), Papež Janez XIX., Papež Leon IX., Papež Viktor II., Pjasti, Poppo Oglejski, Rammelsberg, ... Razširi indeks (38 več) »
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Poglej Konrad II. Nemški in Arleško kraljestvo
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Poglej Konrad II. Nemški in Arles
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Poglej Konrad II. Nemški in Švabska vojvodina
Župnija Nova Cerkev
Župnija Nova Cerkev je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Celje - Nova Cerkev, ki je del Škofije Celje.
Poglej Konrad II. Nemški in Župnija Nova Cerkev
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Konrad II. Nemški in Babenberžani
Bayreuth
Bayreuth (zgornjefrankovsko; Bareid) je mesto na severnem Bavarskem v Nemčiji, ob reki Rdeči Majni v dolini med Frankovsko Juro in Fichtelgebirge.
Poglej Konrad II. Nemški in Bayreuth
Břetislav I.
Břetislav I. (češko Břetislav I.) iz dinastije Přemyslidov, znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1002/1005, † 10. januar 1055.
Poglej Konrad II. Nemški in Břetislav I.
Bezprim
Bezprim (poljsko Bezprym, madžarsko Veszprém) je bil od leta 1031 do svoje smrti bojvoda Poljske, * okoli 986, † 1032. Bil je najstarejši sin poljskeka kralja Boleslava I. Hrabrega, vendar ni bil izbran za njegovega naslednika. Oče ga je okoli leta 1001 poslal v Italijo, da bi postal menih v puščavniškem samostanu svetega Romualda v Raveni.
Poglej Konrad II. Nemški in Bezprim
Breže (občina)
Razvaline gradu na Petrovi gori Breže (nemško Friesach) so občina s 4893 prebivalci v severovzhodnem delu Koroške v Avstriji.
Poglej Konrad II. Nemški in Breže (občina)
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Konrad II. Nemški in Burgundija
Burgundska grofija
Svobodna grofija Burgundija (francosko Franche Comté de Bourgogne, nemško Freigrafschaft Burgund) je bila srednjeveška grofija (982-1678) s sedežem v mestu Dole, predhodnica tradicionalne francoske province in kasnejše sodobne regije Franche-Comté.
Poglej Konrad II. Nemški in Burgundska grofija
Cremona
Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.
Poglej Konrad II. Nemški in Cremona
Ditrik
Ditrik (poljsko Dytryk) je bil pravi ali naslovni poljski okrajni vojvoda, ki je od leta 1032 do okoli 1033 vladal v delu poljske države, * po 992, † po 1032.
Poglej Konrad II. Nemški in Ditrik
Ditrik III. Holandski
Ditrik III. (Teoderik) (okoli 982 To izhaja iz pisne navedbe, da je bil star dvanajst let, ko je bil njegov oče leta 993 umorjen (Rimana kronika Holandije I rr. 913-916 (p.). - 27. maj 1039Johannes de Beke, Necrologium Egmundanum ((ed.), Fontes Egmundenses, Utrecht, 1933, p. 107): Anno Domini MXXXIX tercius Theodericus Hollandie quartus comes obiit VI kal.
Poglej Konrad II. Nemški in Ditrik III. Holandski
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Konrad II. Nemški in Friderik II. Hohenstaufen
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Konrad II. Nemški in Goslar
Grad Riegersburg
Grad Riegersburg je srednjeveški grad na ugaslem vulkanu nad Riegersburgom v avstrijski deželi Štajerski.
Poglej Konrad II. Nemški in Grad Riegersburg
Grad Valkhof
Valkhof s severovzhoda, oljna slika Lieva Verschuierja, 1670 Jana van Goyena, 1646 Valkhof (imenovan tudi Valkhofburg) je bila srednjeveška kraljeva palača v Nijmegenu na Nizozemskem.
Poglej Konrad II. Nemški in Grad Valkhof
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Konrad II. Nemški in Grofija Holandija
Grofija Zutphen
Oton II. Zutphenski na lovu v regiji Veluwe. ''Gerhard III. Gelderski "Hči grofa Zutphenskega" z grbom Zutphenskih Alegorična predstavitev prenosa Gelreja in Zutphena leta 1675 s strani Viljema III. Oranskega, s tremi podrobnimi predstavitvami samega prenosa v Arnhem Mavricij Oranski je leta 1591 zajel mesto Zutphen.
Poglej Konrad II. Nemški in Grofija Zutphen
Henrik I. Francoski
Henrik I. (francosko Henri Ier) je bil od leta 1031 do 1060 frankovski kralj, * 4. maj 1008, Reims, Francosko kraljestvo, † 4. avgust 1060, Vitry-aux-Loges, Francosko kraljestvo.
Poglej Konrad II. Nemški in Henrik I. Francoski
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Konrad II. Nemški in Henrik II. Sveti
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Konrad II. Nemški in Henrik III. Nemški
Humbert (kardinal)
Humbert (Humbertus Cardinalis, Humbertus de Silva Candida, Humbertus Siciliae, Humbertus Sylvae Candidae, Humbertus de Silva Candida, Humbertus Burgundus; Humbert de Moyenmoutier, Hubert de Moyenmoutier; Humbert von Silva Candida; Humbert of Moyen Moutier, Humbert of Moyenmoutier) je znani menih benediktinske opatije Moyenmoutier, škof, kardinal in knjižničar Rimske Cerkve; *okoli 1000 v Burgundiji.
Poglej Konrad II. Nemški in Humbert (kardinal)
Jaromir Češki
Jaromir (češko Jaromír) je bil član Přemyslidske dinastije, ki je leta 1003, 1004 do 1012 in ponovno od 1034 do 1035 vladal kot vojvoda Češke, * 70.
Poglej Konrad II. Nemški in Jaromir Češki
Judita Ogrska
Judita Ogrska (madžarsko Árpád-házi Judit, poljsko Judyta węgierska) je bila ogrska princesa iz dinastije Árpád, nekaj časa poročena s poljskim vojvodom Boleslavom Hrabrim, * okoli 969, Esztergom, Ogrska, † okoli 988, Krakov ?, Poljska.
Poglej Konrad II. Nemški in Judita Ogrska
Kazimir I. Poljski
Kazimir I. Obnovitelj (poljsko Kazimierz I Odnowiciel) je bil član dinastije Pjastov in od leta 1040 do svoje smrti knez Poljske, * 25. julij 1016, Krakov, Poljska, † 19. marec 1058, Poznan, Poljska.
Poglej Konrad II. Nemški in Kazimir I. Poljski
Konrad I. Koroški
Konrad I. (– 12. ali 15. december 1011), član dinastije Salijcev, je bil od leta 1004 do smrti koroški vojvoda.
Poglej Konrad II. Nemški in Konrad I. Koroški
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Konrad II. Nemški in Koroška (vojvodina)
Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.
Poglej Konrad II. Nemški in Kraljeva pfalca, Goslar
Krona Svetega rimskega cesarstva
Krona Svetega rimskega cesarstva je bila krona s krošnjo svetega rimskega cesarja od 11.
Poglej Konrad II. Nemški in Krona Svetega rimskega cesarstva
Leopold Eppensteinski
Leopold (Liutold) Eppensteinski (– 12. maj 1090) je bil koroški vojvoda in veronski mejni grof od leta 1077 do svoje smrti.
Poglej Konrad II. Nemški in Leopold Eppensteinski
Markvart IV.
Markvart IV. ali tudi Markvart IV.
Poglej Konrad II. Nemški in Markvart IV.
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Poglej Konrad II. Nemški in Matilda Toskanska
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Poglej Konrad II. Nemški in Ministerial
Monza
Monza (lombardsko Mùnscia; latinsko: Modestia) je mesto in občina na reki Lambro, pritoku reke Pad v deželi Lombardija v Italiji, in leži približno 15 kilometrov severo-severovzhodno od Milana.
Poglej Konrad II. Nemški in Monza
Naumburška stolnica
Naumburška stolnica iz zraka (2018) Zahodni stolp in križni hodnik Zahodni kor in zahodni stolp Naumburška stolnica ali evangeličanska stolnica svetega Petra in Pavla v Naumburgu (nemško Naumburger Dom St. Peter und Paul) je nekdanja stolnica Naumburške škofije in sega večinoma v prvo polovico 13.
Poglej Konrad II. Nemški in Naumburška stolnica
Nova vas nad Dragonjo
Nova vas nad Dragonjo - je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Občino Piran.
Poglej Konrad II. Nemški in Nova vas nad Dragonjo
Oldřih Češki
Oldřih (češko Oldřich, latinsko Odalricus, Udalrichus, nemško Odalric, Udalrich) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 1012 do 1033 in nekaj časa leta 1034 vojvoda Češke, * okoli 975, 9. november 1034 ali 1042.
Poglej Konrad II. Nemški in Oldřih Češki
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Konrad II. Nemški in Otokarji
Oton Boleslavovič
Oton Boleslavovič (poljsko Otto Bolesławowic) iz dinastija Pjastov je bil tretji sin poljskega kralja Boleslava I. Hrabrega in leta 1032/1033 vojvoda Poljske, * 1000, † 1033.
Poglej Konrad II. Nemški in Oton Boleslavovič
Oton I. Koroški
Oton Wormski ali Oton I. Koroški, koroški vojvoda, grof v Wormsu in drugih grofijah v Porenju, mejni grof v Veroni, * okrog 950, † 4. november 1004.
Poglej Konrad II. Nemški in Oton I. Koroški
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Konrad II. Nemški in Otoni
Padova (pokrajina)
Pokrajina Padova (v italijanskem izvirniku Provincia di Padova) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Poglej Konrad II. Nemški in Padova (pokrajina)
Papež Janez XIX.
Papež Janez XIX. (Papa Joannes Undevicesimus) rojen kot Roman pl.
Poglej Konrad II. Nemški in Papež Janez XIX.
Papež Leon IX.
Papež Leon IX. ((Papa Leo Nonus) rojen kot Bruno von Egisheim-Dagsburg (Bruno de Eguisheim-Dagsburg), je bil nemški škof, kardinal, papež in svetnik, * 21. junij 1002, Egisheim (Alzacija, Vojvodina Švabska, Sveto rimsko cesarstvo), † 19. april 1054) Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Konrad II. Nemški in Papež Leon IX.
Papež Viktor II.
Papež Viktor II. ((Papa Victor Secundus) rojen kot Gebhard von Calw, Dollnstein und Hirschberg (Gebhard comte de Calw, Dollnstein et Hirschberg), je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1017, Nordgau ((Bavarska,Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo), † 28. julij 1057 Arezzo (Toskana, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Konrad II. Nemški in Papež Viktor II.
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Poglej Konrad II. Nemški in Pjasti
Poppo Oglejski
Poppo Oglejski (* cca. 1000, Trebinja (Koroška); † 28. septembra 1042, Oglej), enkrat v virih imenovan tudi Wolfgang, iz plemiške hiše grofov Trebinjskih, je bil Oglejski patriarh (od leta 1019).
Poglej Konrad II. Nemški in Poppo Oglejski
Rammelsberg
Rammelsberg je hrib visok 635 metrov na severnem robu območja hribovja Harz, južno od zgodovinskega mesta Goslar v severni Nemčiji oziroma Spodnji Saški.
Poglej Konrad II. Nemški in Rammelsberg
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Poglej Konrad II. Nemški in Salijci
Sansepolcro
Sansepolcro, prej Borgo Santo Sepolcro, je mesto in občina, ustanovljeno v 11.
Poglej Konrad II. Nemški in Sansepolcro
Savinjska marka
Savinjska marka (Marka na Savinji, nemško tudi Grofija Soune, Soun, Saunien i. pd.) je bilo območje Mejne marke v okviru Svetega rimskega cesarstva, ki je bila ustanovljena v drugi polovici 10.
Poglej Konrad II. Nemški in Savinjska marka
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Konrad II. Nemški in Schleswig-Holstein
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Konrad II. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin
Sočerga
Sočerga je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Poglej Konrad II. Nemški in Sočerga
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Poglej Konrad II. Nemški in Speyer
Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica v Speyerju Jugozahodni pogled. Novejša fasada jasno izstopa od starejšega dela. Pogled iz zraka Stolnica v Speyerju, uradno Kaiserdom Basilika der Himmelfahrt und St.
Poglej Konrad II. Nemški in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica v Sansepolcru
Stolnica v Sansepolcru (italijansko Duomo di Sansepolcro, uradno sostolnica) je katoliška cerkev v Sansepolcru, Toskana, osrednja Italija, posvečena svetemu Janezu Evangelistu.
Poglej Konrad II. Nemški in Stolnica v Sansepolcru
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Konrad II. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Konrad II. Nemški in Trento
Trento (pokrajina)
Pokrajina Trento (slovensko tudi Trentinsko); uradno Avtonomna pokrajina Trento (italijansko Provincia autonoma di Trento, znana tudi kot Trentino), je avtonomna pokrajina Italije na severuvzhodu države.
Poglej Konrad II. Nemški in Trento (pokrajina)
Victimae paschali laudes
Victimae Paschali Laudes je sekvenca, predpisana za rimskokatoliško mašo na velikonočno nedeljo.
Poglej Konrad II. Nemški in Victimae paschali laudes
Viljem Savinjski
Viljem Savinjski (Viljem IV., Viljem II.) († 20. marca 1036) je bil grof iz Brež in Trušenj na Koroškem ter Mejni grof Savinjski (Saunien, Savinjske marke, Savinjske doline).
Poglej Konrad II. Nemški in Viljem Savinjski
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Konrad II. Nemški in Visoki srednji vek
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.
Poglej Konrad II. Nemški in Vojvodina Češka
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Konrad II. Nemški in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Poglej Konrad II. Nemški in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zlata Marija iz Essna
Zlata Marija iz Essna je skulptura svete Marije in otroka Jezusa.
Poglej Konrad II. Nemški in Zlata Marija iz Essna
1024
1024 (MXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Konrad II. Nemški in 1024
1026
1026 (MXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Konrad II. Nemški in 1026
1027
1027 (MXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Konrad II. Nemški in 1027
1028
1028 (MXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Konrad II. Nemški in 1028
1032
1032 (MXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Konrad II. Nemški in 1032
1033
1033 (MXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Konrad II. Nemški in 1033
1034
1034 (MXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Konrad II. Nemški in 1034
1035
1035 (MXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Konrad II. Nemški in 1035
1036
1036 (MXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Konrad II. Nemški in 1036
1038
1038 (MXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Konrad II. Nemški in 1038
1039
1039 (MXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Konrad II. Nemški in 1039
1074
1074 (MLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Konrad II. Nemški in 1074
1101
1101 (MCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Konrad II. Nemški in 1101
12. februar
12.
Poglej Konrad II. Nemški in 12. februar
14. april
14.
Poglej Konrad II. Nemški in 14. april
26. marec
26.
Poglej Konrad II. Nemški in 26. marec
27. julij
27.
Poglej Konrad II. Nemški in 27. julij
4. junij
4.
Poglej Konrad II. Nemški in 4. junij
990
990 (CMXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Konrad II. Nemški in 990
Prav tako znan kot Konrad II. Salijec.