Kazalo
193 odnosi: Abel-Ruffinijev izrek, Abraham de Moivre, Absolutna vrednost, Abstraktna algebra, Admitanca, Algebra z deljenjem, Algebrska geometrija, Algebrska ploskev, Algebrska struktura, Algebrsko število, Argument, Aritmetična funkcija, Arthur Cayley, Asociativnost, Augustin Louis Cauchy, Število, Število bet, Številska premica, Benjamin Peirce, Bhaskara, Bikompleksno število, Bikvaternion, Bivektor, Carl Friedrich Gauss, Cauchy–Schwarzova neenakost, Cauchyjev produkt, Cayley-Dicksonova konstrukcija, Charles Arthur Musés, Cliffordova algebra, Conwayjevo zaporedje, D'Alembertov kriterij, De Moivreova formula, Delčnovalovna dualnost, Deljenje z ničlo, Determinanta, Diferencialna enačba, Dirichletova funkcija beta, Dirichletova funkcija eta, Dvorazmerje, Eksponentna funkcija, Eksponentni integral, Elementarna funkcija, Enačba, Enriques-Kodairova razvrstitev ploskev, Euler-Maclaurinova formula, Eulerjeva enačba, Eulerjeva formula, Evanescentno polje, Faktorizacija, Fakulteta (funkcija), ... Razširi indeks (143 več) »
Abel-Ruffinijev izrek
Abel-Ruffinijev izrèk je v matematiki izrek po katerem ne obstaja splošna rešitev polinomske enačbe pete stopnje ali več v radikalih.
Poglej Kompleksno število in Abel-Ruffinijev izrek
Abraham de Moivre
Abraham de Moivre, francoski matematik, * 26. maj 1667, Vitry-le-François, Šampanja, Francija, † 27. november 1754, London, Anglija.
Poglej Kompleksno število in Abraham de Moivre
Absolutna vrednost
realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.
Poglej Kompleksno število in Absolutna vrednost
Abstraktna algebra
Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.
Poglej Kompleksno število in Abstraktna algebra
Admitanca
Admitánca (oznaka Y) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot recipročna vrednost impedance.
Poglej Kompleksno število in Admitanca
Algebra z deljenjem
Algebra z deljenjem je v abstraktni algebri algebra nad obsegom v kateri je možno tudi deljenje.
Poglej Kompleksno število in Algebra z deljenjem
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Kompleksno število in Algebrska geometrija
Algebrska ploskev
Algebrska ploskev je v matematiki algebrska varieteta z razsežnostjo enako 2.
Poglej Kompleksno število in Algebrska ploskev
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Poglej Kompleksno število in Algebrska struktura
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Kompleksno število in Algebrsko število
Argument
Argumènt ima več pomenov.
Poglej Kompleksno število in Argument
Aritmetična funkcija
Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.
Poglej Kompleksno število in Aritmetična funkcija
Arthur Cayley
Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Kompleksno število in Arthur Cayley
Asociativnost
Dvočlena operacija * na množici S je asociativna, če za vsak x, y, z \in S velja: Primeri asociativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje množic realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Poglej Kompleksno število in Asociativnost
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Kompleksno število in Augustin Louis Cauchy
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Kompleksno število in Število
Število bet
Število bet se uporablja na podoben način kot število alef.
Poglej Kompleksno število in Število bet
Številska premica
Številska premica (tudi realna premica, številska os ali realna os) je geometijska ponazoritev realnih števil.
Poglej Kompleksno število in Številska premica
Benjamin Peirce
Louis Agassis in Benjamin Peirce Benjamin Peirce, ameriški matematik in astronom, * 4. april 1809, Salem, Massachusetts, ZDA, † 6. oktober 1880, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Kompleksno število in Benjamin Peirce
Bhaskara
Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.
Poglej Kompleksno število in Bhaskara
Bikompleksno število
Bikompleksno število (tudi tesarina) je hiperkompleksno število, ki ima obliko kjer je.
Poglej Kompleksno število in Bikompleksno število
Bikvaternion
Bikvaternion (tudi dvojni kvaternion) je v abstraktni algebri število z obliko w + xi + yj + zk \,,.
Poglej Kompleksno število in Bikvaternion
Bivektor
Bivektor (tudi 2-vektor) je količina v geometrijski in Grassmanovi algebri (zunanja algebra), ki posplošuje pojem vektorja.
Poglej Kompleksno število in Bivektor
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Kompleksno število in Carl Friedrich Gauss
Cauchy–Schwarzova neenakost
V matematiki je Cauchy–Schwarzova neenakost, znana tudi kot Cauchy–Bunyakovsky–Schwarzova neenakost, uporabna neenakost, ki se jo uporablja na raznih področjih, kot so linearna algebra, analiza, verjetnostni račun, vektorska algebra in ostala področja.
Poglej Kompleksno število in Cauchy–Schwarzova neenakost
Cauchyjev produkt
Cauchyjev prodúkt dveh zaporedij \textstyle (a_)_\,, \textstyle (b_)_\, je v matematiki nezvezna konvolucija zaporedij s katero nastane novo zaporedje \textstyle (c_)_\,, katerega splošna oblika je dana kot: Je zaporedje, katerega povezana formalna potenčna vrsta \textstyle \sum_^ c_ X^\, je produkt dveh vrst, ki sta podobno povezani z (a_)_\, in (b_)_\,.
Poglej Kompleksno število in Cauchyjev produkt
Cayley-Dicksonova konstrukcija
Cayley-Dicksonova konstrukcija omogoča tvorbo zaporedja algeber nad obsegom realnih števil tako, da ima vsaka algebra dvakratno razsežnost predhodne.
Poglej Kompleksno število in Cayley-Dicksonova konstrukcija
Charles Arthur Musés
Charles Arthur Musé, ameriški arheolog in mistik, * 28. april, 1919, Jersey City, New Jersey, ZDA, † 2000.
Poglej Kompleksno število in Charles Arthur Musés
Cliffordova algebra
Cliffordova algebra oziroma Cliffordove algebre so vrsta asociativnih algeber.
Poglej Kompleksno število in Cliffordova algebra
Conwayjevo zaporedje
Conwayjevo zaporédje (tudi zaporedje poglej in povej) je v matematiki celoštevilsko zaporedje, katerega prvi členi so: Da se tvori člen zaporedja iz predhodnega člena, se odbere števke predhodnega člena in prešteje število števk v skupinah iste števke.
Poglej Kompleksno število in Conwayjevo zaporedje
D'Alembertov kriterij
D'Alembertov kritêrij (ali (d'Alembertov) kvócientni kritêrij) je v matematiki kriterij za konvergenco neskončne vrste: katere členi so realna ali kompleksna števila.
Poglej Kompleksno število in D'Alembertov kriterij
De Moivreova formula
De Moivreova fórmula (tudi Moivreova ~) je v matematiki formula, po kateri za vsako kompleksno število (in posebej za vsako realno število) x in za vsako celo število n velja: Imenuje se po francoskem matematiku Abrahamu de Moivreu, Newtonovem prijatelju, ki jo je odkril leta 1707 in objavil leta 1722.
Poglej Kompleksno število in De Moivreova formula
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Kompleksno število in Delčnovalovna dualnost
Deljenje z ničlo
Funkcija y.
Poglej Kompleksno število in Deljenje z ničlo
Determinanta
Determinanta je preslikava, ki kvadratni matriki priredi število.
Poglej Kompleksno število in Determinanta
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Kompleksno število in Diferencialna enačba
Dirichletova funkcija beta
Graf Dirichletove funkcije beta y(x).
Poglej Kompleksno število in Dirichletova funkcija beta
Dirichletova funkcija eta
language.
Poglej Kompleksno število in Dirichletova funkcija eta
Dvorazmerje
harmonična konjugirana vrednost ''C'' glede na ''A'' in ''B'', tako da je dvorazmerje ''(A, B; C, D)'' enako -1. harmonično četverko točk Dvórazmérje (tudi anharmonično razmerje) je v matematiki število, ki opisuje medsebojno lego štirih kolinearnih točk, še posebej točk na projektivni premici.
Poglej Kompleksno število in Dvorazmerje
Eksponentna funkcija
Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).
Poglej Kompleksno število in Eksponentna funkcija
Eksponentni integral
Grafa funkcij E1 (zgoraj) in Ei (spodaj) Eksponéntni integrál (tudi integrálna eksponéntna fúnkcija,. označba Ei) je v matematiki specialna nelementarna funkcija v kompleksni ravnini.
Poglej Kompleksno število in Eksponentni integral
Elementarna funkcija
+1 Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so.
Poglej Kompleksno število in Elementarna funkcija
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Kompleksno število in Enačba
Enriques-Kodairova razvrstitev ploskev
Enriques-Kodairova razvrstitev ploskev je razvrstitev kompaktnih kompleksnih ploskev v deset razredov.
Poglej Kompleksno število in Enriques-Kodairova razvrstitev ploskev
Euler-Maclaurinova formula
Euler-Maclaurinova formula je v matematiki formula za razliko med integralom in tesno povezano vsoto.
Poglej Kompleksno število in Euler-Maclaurinova formula
Eulerjeva enačba
Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.
Poglej Kompleksno število in Eulerjeva enačba
Eulerjeva formula
Eulerjeva fórmula, imenovana po Leonhardu Eulerju, je matematična formula v kompleksni analizi, ki kaže globoko povezavo med trigonometričnimi funkcijami in kompleksno eksponentno funkcijo.
Poglej Kompleksno število in Eulerjeva formula
Evanescentno polje
Evanescentno polje je nihajoče električno, magnetno ali katero drugo polje, katerega intenziteta v vsaj eni dimenziji brez absorpcije pojema eksponentno z oddaljenostjo od izvora polja.
Poglej Kompleksno število in Evanescentno polje
Faktorizacija
Faktorízacija (tudi razstávljanje ali razcépljanje) je matematični postopek, s katerim preoblikujemo število, izraz ali drug matematični objekt v obliko produkta faktorjev.
Poglej Kompleksno število in Faktorizacija
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Poglej Kompleksno število in Fakulteta (funkcija)
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Kompleksno število in Funkcija (matematika)
Funkcija digama
Graf funkcije \psi(x), \ (-5 \le x \le 10) argumenta. Funkcija digama je v matematiki specialna funkcija določena kot logaritemski odvod funkcije Γ: Označuje se z grškima črkama, veliko črko digama (Ϝ) in pogosteje z malo ali veliko črko psi (ψ, Ψ), ali pa tudi kot \psi_, oziroma \psi^.
Poglej Kompleksno število in Funkcija digama
Funkcija gama
realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.
Poglej Kompleksno število in Funkcija gama
Funkcija Z
Funkcija Z je v matematiki funkcija uporabna pri raziskovanju Riemannove funkcije ζ vzdolž kritične premice, kjer je realni del argumenta enak 1/2\,.
Poglej Kompleksno število in Funkcija Z
Gaussov snop
gorišča 'v časovnem intervalu' kaže ''dva'' jakostna vrhova za vsako valovno čelo. Prečni Gaussov profil laserskega snopa Gaussov snop je snop elektromagnetnega valovanja, katerega prečno komponento se opiše z Gaussovo funkcijo.
Poglej Kompleksno število in Gaussov snop
Geometrična vrsta
tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.
Poglej Kompleksno število in Geometrična vrsta
Gerolamo Cardano
Gerolamo Cardano, italijanski matematik, astronom, zdravnik, filozof, fizik, astrolog in kockar, * 24. september 1501, Pavia, Vojvodina Milano, danes Italija, † 21. september 1576, Rim.
Poglej Kompleksno število in Gerolamo Cardano
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Kompleksno število in Grupa
Gudermannova funkcija
asimptotama (v modri barvi) ''y''.
Poglej Kompleksno število in Gudermannova funkcija
Harmonična funkcija
Harmonična funkcija f je funkcija, za katero velja, Laplaceova diferencialna enačba Δf.
Poglej Kompleksno število in Harmonična funkcija
Henri Léon Lebesgue
Henri Léon Lebesgue, francoski matematik, * 28. junij 1875, Beauvais, Francija, † 26. julij 1941, Pariz.
Poglej Kompleksno število in Henri Léon Lebesgue
Hermann Hankel
Hermann Hankel, nemški matematik, * 14. februar 1839, Halle, Nemčija, † 29. avgust 1873, Schramberg pri Tübingenu, Nemčija.
Poglej Kompleksno število in Hermann Hankel
Hermitska matrika
Hermitska matrika je sebi adjungirana matrika.
Poglej Kompleksno število in Hermitska matrika
Hiperbolična funkcija
Hiperbólične fúnkcije so matematične funkcije, ki so po nekaterih lastnostih podobne trigonometričnim funkcijam.
Poglej Kompleksno število in Hiperbolična funkcija
Hiperbolično število
Del ravnine hiperboličnih števil s prikazanimi podmnožicami, ki imajo absolutno vrednost 0 (rdeče), 1 (modro) in -1 (zeleno). Hiperbolično število (tudi kompleksno število hiperboličnega tipa ali razcepljeno kompleksno število) je v abstraktni algebri dvorazsežna komutativna algebra nad realnimi števili, ki se razlikujejo od kompleksnih števil.
Poglej Kompleksno število in Hiperbolično število
Hipergeometrična funkcija
(Gaussova ali navádna) hipergeométrična fúnkcija.
Poglej Kompleksno število in Hipergeometrična funkcija
Hiperkompleksno število
Hiperkompleksno število je element algebre nad obsegom realnih ali kompleksnih števil.
Poglej Kompleksno število in Hiperkompleksno število
Holomorfna funkcija
Holomórfna fúnkcija je v kompleksni analizi funkcija f: U \rightarrow \mathbb C definirana na odprti podmnožici kompleksne ravnine U \subset \mathbb C, ki je odvedljiva v kompleksnem v vsaki točki.
Poglej Kompleksno število in Holomorfna funkcija
HP 35s
Žepni kalkulator HP 35s HP 35s Scientific Calculator je zadnji od dolgega niza negrafičnih znanstvenih in programabilnih žepnih kalkulatorjev podjetja Hewlett-Packard.
Poglej Kompleksno število in HP 35s
Hurwitzeva funkcija zeta
language.
Poglej Kompleksno število in Hurwitzeva funkcija zeta
Imaginarna enota
Imaginarna enota i je v matematiki po definiciji rešitev enačbe.
Poglej Kompleksno število in Imaginarna enota
Impedanca
Impedánca (oznaka Z) je elektrotehniška in fizikalna količina, ki meri, kako in koliko se porabnik upira električnemu toku, če nanj priključimo električno napetost.
Poglej Kompleksno število in Impedanca
Invarianta (matematika)
Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.
Poglej Kompleksno število in Invarianta (matematika)
Izolirana točka
Izolirana točka je v izhodišču koordinatnega sistema. Izolirana točka (tudi hermitska točka) je točka, ki ne leži na krivulji, zadošča pa enačbi krivulje.
Poglej Kompleksno število in Izolirana točka
Jean-Robert Argand
Jean-Robert Argand, francoski ljubiteljski matematik, * 18. julij 1768, Ženeva, Švica, † 13. avgust 1822, Pariz, Francija.
Poglej Kompleksno število in Jean-Robert Argand
Kleinov kvartik
Kleinov kvartik je količnik trikotniškega pokritja 7 reda. Kleinov kvartik je količnik dualnega sedemkotniškega pokritja 3 reda. Kleinov kvartik je v hiperbolični geometriji kompaktna Riemanova ploskev z rodom enakim tri z najvišjo možno grupo avtomorfizma za takšen rod.
Poglej Kompleksno število in Kleinov kvartik
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Poglej Kompleksno število in Kolobar (algebra)
Kompleksna Hadamardova matrika
Kompleksna Hadamardova matrika (oznaka H \) je kompleksna matrika, ki je.
Poglej Kompleksno število in Kompleksna Hadamardova matrika
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Kompleksno število in Kompleksna ravnina
Kompleksni logaritem
kompleksnih vrednosti. Kompleksni logaritem je v kompleksni analizi obratna funkcija kompleksne eksponentne funkcije, podobno kot je naravni logaritem \ln x\, obrat realne eksponentne funkcije e^\,.
Poglej Kompleksno število in Kompleksni logaritem
Komutativnost
Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Poglej Kompleksno število in Komutativnost
Kondenzator
Kondenzatorji različnih vrst Kondenzator je elektrotehniški element, ki lahko shranjuje energijo v obliki električnega polja.
Poglej Kompleksno število in Kondenzator
Konjugirano transponirana matrika
Konjugirano transponirana matrika (oznaka A^* \) (tudi hermitska transponirana in hermitska konjugirana matrika) matrike A \, z razsežnostjo m \times n \, in elementi, ki so kompleksni, je matrika A^* \,, ki jo dobimo iz transponirane v kateri vse elemente spremenimo v konjugirano kompleksne.
Poglej Kompleksno število in Konjugirano transponirana matrika
Konvergenčni polmer
Konvergénčni polmér (tudi ~ pólmer) potenčne vrste je v matematiki nenegativna količina, realno število ali \scriptstyle \infty, ki predstavlja območje (znotraj polmera) v katerem bo funkcija konvergirala.
Poglej Kompleksno število in Konvergenčni polmer
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Kompleksno število in Koordinatni sistem
Kroneckerjev produkt
Kroneckerjev produkt (oznaka \,\otimes\) je operacija, ki se izvaja na dveh matrikah poljubne velikosti, in daje bločno matriko.
Poglej Kompleksno število in Kroneckerjev produkt
Kvadratna enačba
Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.
Poglej Kompleksno število in Kvadratna enačba
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Kompleksno število in Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Kompleksno število in Kvadratni koren števila 5
Kvaternion
Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.
Poglej Kompleksno število in Kvaternion
L-funkcija
2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.
Poglej Kompleksno število in L-funkcija
Lagrangeeva enakost
Lagrangeeva enákost ali Lagrangeeva identitéta je v algebri enakost: ki velja za dve poljubni množici in realnih ali kompleksnih števil (oziroma splošneje, elementov komutativnega kolobarja).
Poglej Kompleksno število in Lagrangeeva enakost
Lambertova funkcija W
Graf funkcije \operatornameW_0(x), \ (-1/e \le x \le 4) kompleksni ravnini Lambertova fúnkcija W (tudi fúnkcija ω) je v matematiki obratna funkcija: kjer je ew naravna eksponentna funkcija in w kompleksno število.
Poglej Kompleksno število in Lambertova funkcija W
Lambertova vrsta
Lambertova vŕsta je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil neskončna vrsta oblike: Imenuje se po švicarskem matematiku, fiziku, astronomu in filozofu Johannu Heinrichu Lambertu.
Poglej Kompleksno število in Lambertova vrsta
Laplaceova transformacija
Laplaceova transformácija je integralska transformacija, ki funkcijo iz časovnega prostora t preslika v frekvenčni prostor kompleksne spremenljivke s: \left.
Poglej Kompleksno število in Laplaceova transformacija
Lastni čas
Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.
Poglej Kompleksno število in Lastni čas
Laurentova vrsta
kompleksne ravnine sta \Re(z) (\operatornameRe (z))\, in \Im(z) (\operatornameIm (z))\,. Laurentova vŕsta kompleksne funkcije je v matematiki predstavitev funkcije kot (neskončne) potenčne vrste, ki obsega tudi člene z negativnim indeksom.
Poglej Kompleksno število in Laurentova vrsta
Lev Semjonovič Pontrjagin
Lev Semjonovič Pontrjagin (rusko Лев Семёнович Понтря́гин), ruski matematik, * 3. september (21. avgust, ruski koledar) 1908, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 3. maj 1988, Moskva.
Poglej Kompleksno število in Lev Semjonovič Pontrjagin
Liejeva grupa
Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.
Poglej Kompleksno število in Liejeva grupa
Mandelbrotova množica
Začetna slika povečav Mandelbrotove množice z zveznim pobarvanim okoljem Madelbrotova mnóžica je v matematiki množica točk v kompleksni ravnini, katere meja tvori fraktal.
Poglej Kompleksno število in Mandelbrotova množica
Mark Kac
Mark Kac, poljsko-ameriški matematik, * 3. avgust 1914, Krzemieniec, Ruski imperij (sedaj Kremenec, Ukrajina), † 26. oktober 1984, Kalifornija, ZDA.
Poglej Kompleksno število in Mark Kac
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Kompleksno število in Matematična analiza
Matematična singularnost
Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.
Poglej Kompleksno število in Matematična singularnost
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Kompleksno število in Matematika
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Poglej Kompleksno število in Matrika
Matrika P
Matrika P je kompleksna kvadratna matrika, ki ima vse glavne poddeterminante (minorje) večje od nič.
Poglej Kompleksno število in Matrika P
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej Kompleksno število in Möbiusova funkcija
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Kompleksno število in Mera (matematika)
Mercatorjeva vrsta
Mercatorjeva vŕsta ali Newton-Mercatorjeva vŕsta je v matematiki Taylorjeva vrsta za naravni logaritem.
Poglej Kompleksno število in Mercatorjeva vrsta
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Kompleksno število in Meritev
Meromorfna funkcija
Meromórfna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki je holomorfna skoraj povsod na kompleksni ravnini, razen na množici izoliranih polov, ki so določene pohlevne singularnosti.
Poglej Kompleksno število in Meromorfna funkcija
Množenje vektorja s številom
Množenje vektorja s številom Množenje vektorja s številom (tudi množenje vektorja s skalarjem) je matematična operacija, ki številu (skalarju) n in vektorju \vec a priredi vektor n\vec a. Opozorilo: Množenje vektorja s skalarjem ni isto kot skalarni produkt - teh dveh računaskih operacij ne smemo zamenjevati.
Poglej Kompleksno število in Množenje vektorja s številom
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Kompleksno število in Množica
Modularna krivulja
Modularna krivulja Y(Γ) je v teoriji števil in algebrski geometriji Riemannova ploskev ali odgovarjajoča algebrska krivulja, ki nastane kot kvocient kompleksne zgornje polravnine H z delovanjem kongruenčne podgrupe Γ modularne grupe vseh matrik 2x2 oziroma njihovih modularnih grup (SL(2, Z)).
Poglej Kompleksno število in Modularna krivulja
Monoid
Mónoid M.
Poglej Kompleksno število in Monoid
Multikompleksno število
Multikompleksno število je v matematiki sistem števil Cn, ki ga lahko definiramo s pomočjo metode induktivnosti.
Poglej Kompleksno število in Multikompleksno število
Muséjevo hiperštevilo
Muséjevo hiperštevilo pripada skupini števil, ki jih je predvidel ameriški znanstvenik in arheolog Charles Arthur Musé (1919 – 2000), da bi izpopolnil in povezal naravni številski sistem.
Poglej Kompleksno število in Muséjevo hiperštevilo
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Kompleksno število in Naravni logaritem
Newtonova metoda
Newtonova metóda ali tangéntna metóda je v matematiki in še posebej numerični analizi numerična metoda za iskanje ničel funkcije.
Poglej Kompleksno število in Newtonova metoda
Norma (matematika)
Norma (oznaka ||\overrightarrow a || \, za vektor \overrightarrow a \) je v matematiki funkcija, ki vsakemu neničelnemu vektorju v vektorskem prostoru pripiše pozitivno dolžino.
Poglej Kompleksno število in Norma (matematika)
Norma matrike
Norma matrike je v matematiki razširitev pojma norme vektorja na matrike.
Poglej Kompleksno število in Norma matrike
Normalna matrika
Normalna matrika je kompleksna kvadratna matrika (ima isto število stolpcev in vrstic) za katero velja kjer je.
Poglej Kompleksno število in Normalna matrika
Numerična matematika
Numerična matemátika ali numerična analiza je matematična disciplina, ki rešuje probleme s področja realnih (redko: kompleksnih) števil.
Poglej Kompleksno število in Numerična matematika
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Poglej Kompleksno število in Obseg (algebra)
Oktonion
Októnion (tudi Cayleyjevo število, Cayleyjev oktonion ali oktava) (oznaka množice oktonionov \mathbb O \) je neasociativna razširitev kvaternionov.
Poglej Kompleksno število in Oktonion
Oliver Heaviside
Oliver Heaviside, FRS, angleški matematik, fizik in elektrotehnik, * 18. maj 1850, Camden Town, London, Anglija, † 3. februar 1925, Paignton pri Torquayu, grofija Devon, Anglija.
Poglej Kompleksno število in Oliver Heaviside
Opičje sedlo
300px Opičje sedlo je ploskev, definirana z enačbo Parametrična oblika ploskve je Ploskev spada v skupino sedlastih ploskev.
Poglej Kompleksno število in Opičje sedlo
Osnovni izrek algebre
Osnóvni izrèk algébre (tudi osnóvni izrèk álgébre in Gaussov izrek), ki se danes za veliko matematikov imenuje napačno, pravi, da ima vsak nekonstanten polinom ene spremenljivke stopnje n s kompleksnimi koeficienti vsaj eno kompleksno ničlo, oziroma natančneje, ima natanko n kompleksnih ničel, pri čemer k-kratne ničle štejemo k-krat.
Poglej Kompleksno število in Osnovni izrek algebre
Paulijeva matrika
Páulijeve matríke so množica 2 × 2 kompleksnih hermitskih matrik, ki jih je leta 1927 uvedel Wolfgang Ernst Pauli: \sigma_1.
Poglej Kompleksno število in Paulijeva matrika
Pierre Alphonse Laurent
Pierre Alphonse Laurent, francoski matematik, častnik in inženir, * 18. julij 1813, Pariz, Francija, † 2. september 1854, Pariz.
Poglej Kompleksno število in Pierre Alphonse Laurent
Plastično število
Plástično števílo (označba \rho\, ali \psi\,, tudi plástična konstánta ali minimálno Pisotovo števílo) je v matematiki konstanta, ki je edina realna rešitev kubične enačbe: Točni algebrski izraz konstante je: Njena vrednost na 65 desetiških mest je: Do sedaj so izračunali vsaj deset milijard desetiških števk (10).
Poglej Kompleksno število in Plastično število
Poševnohermitska matrika
Poševnohermitska matrika (tudi antihermitska) je kvadratna matrika s kompleksnimi elementi, katere konjugirano transponirana matrika je enaka njeni negativni vrednosti: kjer je.
Poglej Kompleksno število in Poševnohermitska matrika
Poševnosimetrična matrika
Poševnosimetrična matrika (tudi antisimetrična matrika) je kvadratna matrika s kompleksnimi elementi, katere transponirana matrika je enaka njeni negativni vrednosti: kjer je.
Poglej Kompleksno število in Poševnosimetrična matrika
Pochhammerjev simbol
Pochhammerjev simbol predstavlja rastočo ali padajočo funkcijo fakulteta.
Poglej Kompleksno število in Pochhammerjev simbol
Pol (kompleksna analiza)
V realni in kompleksni analizi pomeni pól funkcije določeno vrsto preproste singularnosti, kjer se funkcija obnaša podobno kot f(z).
Poglej Kompleksno število in Pol (kompleksna analiza)
Polarni koordinatni sistem
Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.
Poglej Kompleksno število in Polarni koordinatni sistem
Polinomska lemniskata
1 Polinómska lemniskáta je ravninska algebrska krivulja s stopnjo 2n\,, ki jo dobimo s pomočjo polinoma s kompleksnimi koeficienti stopnje n\,.
Poglej Kompleksno število in Polinomska lemniskata
Posplošeni verižni ulomek
Posplošeni verižni ulomek je v matematični veji kompleksne analize posplošitev običajnega verižnega ulomka v kanonski obliki, v katerem lahko delni števci in delni imenovalci zavzamejo poljubne realne ali kompleksne vrednosti.
Poglej Kompleksno število in Posplošeni verižni ulomek
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Kompleksno število in Praštevilski izrek
Pravilni politop
Pravilni politop je v matematiki politop, katerega simetrija je prehodna v njegovih zastavah.
Poglej Kompleksno število in Pravilni politop
Prehilbertov prostor
Prehilbertov prostor (tudi prostor skalarnega produkta) je vektorski prostor z dodatno operacijo, ki jo imenujemo skalarni produkt.
Poglej Kompleksno število in Prehilbertov prostor
Preslikava
Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.
Poglej Kompleksno število in Preslikava
Programski jezik C
urejevalniku Gedit Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava ali po izvirniku) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo.
Poglej Kompleksno število in Programski jezik C
Projektivna ravnina
Projektivna ravnina je ploskev, ki razširja pojem ravnine.
Poglej Kompleksno število in Projektivna ravnina
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Poglej Kompleksno število in Računska kemija
Racionalna vrsta zeta
Racionalna vrsta zeta je v matematiki predstavitev poljubnega realnega števila z neskončno vrsto, ki vsebuje racionalna števila, z Riemannovo funkcijo ζ(''s'') ali Hurvitzevo funkcijo ζ(''s'', ''q'').
Poglej Kompleksno število in Racionalna vrsta zeta
Rafael Bombelli
Rafael Bombelli, italijanski matematik, januar 1526, Bologna, Italija, † 1573, verjetno Rim.
Poglej Kompleksno število in Rafael Bombelli
Reaktanca
Reaktánca (oznaka X) je elektrotehniška in fizikalna količina, definirana kot imaginarni del impedance pri analizi električni vezij, po katerih teče izmenični tok.
Poglej Kompleksno število in Reaktanca
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Kompleksno število in Realno število
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Poglej Kompleksno število in Recipročna vrednost
Relacija urejenosti
Relacija urejenosti je v matematiki dvočlena relacija ≤ v množici A, če veljata za poljubne elemente a, b in c množice lastnosti.
Poglej Kompleksno število in Relacija urejenosti
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Kompleksno število in Riemannova domneva
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Kompleksno število in Riemannova funkcija zeta
Riemannova sfera
stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.
Poglej Kompleksno število in Riemannova sfera
Roger Penrose
Penroseovo pokritje Sir Roger Penrose, OM, FRS, angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik in filozof, nobelovec, * 8. avgust 1931, Colchester, grofija Essex, Anglija.
Poglej Kompleksno število in Roger Penrose
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Poglej Kompleksno število in Schrödingerjeva enačba
Sedenion
Sedenion (množica sedenionov ima oznako \mathbb) je vrsta števil, ki tvori 16-razsežno neasociativno algebro nad realnimi števili z uporabo Cayley-Dicksonove konstrukcije na oktonionih.
Poglej Kompleksno število in Sedenion
Seznam števil
Seznam člankov o številih.
Poglej Kompleksno število in Seznam števil
Seznam Liejevih grup
Seznam Liejevih grup vsebuje nekatere Liejeve grupe in z njimi povezane Liejeve algebre.
Poglej Kompleksno število in Seznam Liejevih grup
Seznam matematičnih funkcij
Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.
Poglej Kompleksno število in Seznam matematičnih funkcij
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Kompleksno število in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kompleksno število in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst funkcij
Seznam vrst funkcij vsebuje vrste funkcij v skladu z njihovimi značilnostmi.
Poglej Kompleksno število in Seznam vrst funkcij
Simetrijska grupa
cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo.
Poglej Kompleksno število in Simetrijska grupa
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Poglej Kompleksno število in Skalarni produkt
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Poglej Kompleksno število in Skalarno polje
Sled matrike
Sled matrike (oznaka v angleških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v nemških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v slovenščini se uporablja \mathrm (\dots) \) je v linearni algebri za kvadratno matriko A \,, ki ima razsežnost n \times n \, določena kot vsota elementov na diagonali matrike: kjer je.
Poglej Kompleksno število in Sled matrike
Sofja Vasiljevna Kovalevska
Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.
Poglej Kompleksno število in Sofja Vasiljevna Kovalevska
Stieltjesove konstante
Euler-Mascheronijevi konstanti, ki je ničta Stieltjesova konstanta. Stieltjesove konstante (ali posplošene Eulerjeve konstante) so v matematiki števila \gamma_\,, ki se pojavljajo v Laurentovi vrsti za Riemannovo funkcijo ζ: Ničta Stieltjesova konstanta \gamma_ \equiv \gamma.
Poglej Kompleksno število in Stieltjesove konstante
Susceptanca
Susceptánca (oznaka B) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot imaginarni del admitance.
Poglej Kompleksno število in Susceptanca
Tahion
Táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - hiter) je domnevni delec, ki vedno potuje z »nadsvetlobno« hitrostjo.
Poglej Kompleksno število in Tahion
Taylorjeva vrsta
Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a.
Poglej Kompleksno število in Taylorjeva vrsta
Thomas Joannes Stieltjes
Thomas Joannes »Jean, Jan« Stieltjes, nizozemski matematik, * 29. december 1856, Zwolle, Nizozemska, † 31. december 1894, Toulouse, Francija.
Poglej Kompleksno število in Thomas Joannes Stieltjes
Točka v neskončnosti
Številska premica s točko v neskončnosti; imenuje se realna projektivna premica. Točka v neskončnosti je v geometriji idealizirana mejna točka na »koncu« vsake premice.
Poglej Kompleksno število in Točka v neskončnosti
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Kompleksno število in Transcendentno število
Transponirana matrika
Transponirana matrika (oznaka A^\mathrm\,, včasih tudi ^\!A) je matrika, ki nastane iz matrike A \, pri eni izmed naslednjih enakovrednih operacij.
Poglej Kompleksno število in Transponirana matrika
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Kompleksno število in Trigonometrična funkcija
Tullio Regge
Tullio Regge, italijanski fizik, * 11. julij 1931, Torino, Italija, † 23. oktober 2014, Orbassano.
Poglej Kompleksno število in Tullio Regge
Unitarna matrika
Unitarna matrika (oznaka U \) je kompleksna matrika za katero velja kjer je.
Poglej Kompleksno število in Unitarna matrika
Urejeni par
Urejên pár je v matematiki dvojica (x, y), v kateri je x na prvem in y na drugem mestu.
Poglej Kompleksno število in Urejeni par
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Kompleksno število in Valovna dolžina
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Kompleksno število in Vektor (matematika)
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Kompleksno število in Vektorski prostor
Vezna črta
Vézna čŕta je v matematiki vodoravna črta, ki se jo piše nad izrazi, da se nakaže skupino elementov, običajno števk.
Poglej Kompleksno število in Vezna črta
Vložitev (matematika)
Vložítev v matematiki imenujemo stanje takrat, ko je en primerek neke strukture sestavni del drugega primerka.
Poglej Kompleksno število in Vložitev (matematika)
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Poglej Kompleksno število in Vrsta (matematika)
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Kompleksno število in Vsota
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Poglej Kompleksno število in Weylova enačba
William Kingdon Clifford
William Kingdon Clifford angleški matematik in filozof, * 4. maj, 1845, Exeter, grofija Devon, Anglija, † 3. marec 1879, Madeira, Portugalska.
Poglej Kompleksno število in William Kingdon Clifford
William Rowan Hamilton
Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.
Poglej Kompleksno število in William Rowan Hamilton
Zmnožek
Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.
Poglej Kompleksno število in Zmnožek
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Kompleksno število in 0
1 + 1 + 1 + 1 + ···
Vrsta 1 + 1 + 1 + 1 + ⋯ Po glajenju 2010. 1 + 1 + 1 + 1 + ··· je v matematiki divergentna geometrična vrsta, kar pomeni, da nima vsote v običajnem smislu.
Poglej Kompleksno število in 1 + 1 + 1 + 1 + ···
Prav tako znan kot Imaginarno število, Kompleksna števila.