Odpri v Google MapsKazalo
44 odnosi: Abu Salabih, Akadsko kraljestvo, Akšak, Ami-Sadukova Venerina tablica, Amoriti, Ansud, Šu-turul, Džemdet nasrsko obdobje, Dumuzid Ribič, Enšakušana, Enmebaragesi, Ibbi-Sipiš, Iblul-Il, Isar-Damu, Isin, Jastrebova stela, Kasiti, Lagaš, Lugal-kiniše-dudu, Lugal-kisal-si, Lugalzagezi, Maništušu, Mari, Meš-ki-ang-gašer, Mesanepada, Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda, Mezopotamija, Ninhursaga, Nipur, Prva babilonska dinastija, Prva urska dinastija, Rimuš, Sargon Akadski, Seznam sumerskih kraljev, Staro asirsko cesarstvo, Sumerija, Sumuel, Tablica iz Kiša, Tell, Ur-Nammu, Uruk, Vašukani, Zababa, Ziusudra.
Abu Salabih
Abu Salabih je skupina nizkih gomil (tellov) okoli 20 km severozahodno od starodavnega Nipurja v provinci Al-Qādisiyyah, Irak.
Poglej Kiš in Abu Salabih
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Kiš in Akadsko kraljestvo
Akšak
Akšak (sumersko 𒌔𒆠, akšak) je bilo mesto starodavni Sumeriji na severni meji Akadskega kraljestva, ki se je včasih istovetilo z babilonskim Upijem (grško Opis).
Poglej Kiš in Akšak
Ami-Sadukova Venerina tablica
Ami-Sadukova Venerina tablica, glina, velikost 17,14 x 9,20 x 2,22 cm; Britanski muzej, London Ami-Sadukova Venerina tablica (Enuma Anu Enlil, tablica 63) je zapis astronomskih opazovanj planeta Venere, ki se je ohranil na številnih klinopisnih tablicah iz 1.
Poglej Kiš in Ami-Sadukova Venerina tablica
Amoriti
Amoriti (sumersko Mar-tu, akadsko Tidnum ali Amurrūm, egipčansko Amar, hebrejsko אמורי) so starodavni semitski narod, ki je v drugi polovici 3.
Poglej Kiš in Amoriti
Ansud
Ansud (bere se tudi Ianupu, Janup, Anubu, Gansud, Anusu in Hanusum),Davide Nadali (2007)."Monuments of War, War of Monuments: Some Considerations on Commemorating War in the Third Millennium BC".
Poglej Kiš in Ansud
Šu-turul
Šu-turul ali Šu-durul (klinopisno 𒋗𒄙𒄒, shu-tur2-ul3)Gadd, C.J. (1921).
Poglej Kiš in Šu-turul
Džemdet nasrsko obdobje
Džemdet nasrsko obdobje je arheološka kultura v južni Mezopotamiji, sedanjem Iraku, ki se na splošno datira v obdobje 3100-2900 pr.
Poglej Kiš in Džemdet nasrsko obdobje
Dumuzid Ribič
Dumuzid Ribič (iz sumerskega dumu - otrok, sin + zi(d) - zvest, pravi(čen)), po poreklu iz Kuare v Sumeriji, je bil tretji kralj Prve uruške dinastije.
Poglej Kiš in Dumuzid Ribič
Enšakušana
Enšakušana (sumersko 𒂗𒊮𒊨𒀭𒈾, en-sha3-kush2-an-na) ali Enšagsagana, En-šag-kuš-ana, Enukduana in En-Šakanša-Ana je bil kralj Uruka, ki je vladal sredi 3.
Poglej Kiš in Enšakušana
Enmebaragesi
Enmebaragesi, tudi En-Men-Barage-Si ali Mebaragesi, je bil kralj Kiša, ki je po Seznamu sumerskih kraljev vladal okoli leta 2500 pr.
Poglej Kiš in Enmebaragesi
Ibbi-Sipiš
Ibbi-Sipiš ali Ibbi-Zikir je bil okoli leta 2320.
Poglej Kiš in Ibbi-Sipiš
Iblul-Il
Iblul-Il je bil najbolj energičen kralj (lugal) Drugega marijskega kraljestva, ki je vladal okoli leta 2380 pr.
Poglej Kiš in Iblul-Il
Isar-Damu
Isar-Damu je bil kralj (malikum) prvega Eblaitskega kraljestva, ki je vladal okoli leta 2320 pr.
Poglej Kiš in Isar-Damu
Isin
Isin (sumersko I3-si-inki), sodobni Ishan al-Bahriyat, je arheološko najdišče v iraškem governoratu Al-Qādisiyyah.
Poglej Kiš in Isin
Jastrebova stela
Jastrebova stela je spomenik iz zgodnjega dinastičnega obdobja III.
Poglej Kiš in Jastrebova stela
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Poglej Kiš in Kasiti
Lagaš
Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.
Poglej Kiš in Lagaš
Lugal-kiniše-dudu
Lugal-kiniše-dudu (𒈗𒆠𒉌𒂠𒌌𒌌, lugal-ki-ni-še₃-du₇-du₇) ali Lugal-kigine-dudu (𒈗𒆠𒁺𒉌𒌌𒌌, lugal-ki-gin-ne2-du₇-du₇) je bil kralj (ensi) Uruka in Ura, ki je vladal proti koncu 25.
Poglej Kiš in Lugal-kiniše-dudu
Lugal-kisal-si
Lugal-kisal-si ali Lugal-tar-si (sumersko 𒈗𒆦𒋛, lugal-kisal-si ali 𒈗𒋻𒋛, lugal-tar-si, lugal-sila-si) je bil kralj Uruka in Ura, ki je živel proti koncu 25.
Poglej Kiš in Lugal-kisal-si
Lugalzagezi
Lugalzagezi Umski (sumersko LUGAL.ZAG.GE.SI 𒈗𒍠𒄀𒋛) je bil kralj Sumerije, ki je vladal od okoli 2358 do 2334 pr.
Poglej Kiš in Lugalzagezi
Maništušu
Maništušu je bil kralj Akadskega cesarstva, ki je vladal od leta 2276 do 2261 pr.
Poglej Kiš in Maništušu
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Kiš in Mari
Meš-ki-ang-gašer
Meš-ki-ang-gašer (sumersko 𒈩𒆠𒉘𒂵𒊺𒅕, Meš-3-ki-aŋ₂-ga-še-er, Meš-ki-aĝ-gašer, Mes-Kiag-Gašer in več drugih transkripcij) je bil sumerski vladar in ustanovitelj Prve uruške dinastije in oče svojega naslednika Enmerkarja.
Poglej Kiš in Meš-ki-ang-gašer
Mesanepada
Mesanepada (sumersko 𒈩𒀭𒉌𒅆𒊒𒁕, mes-an-ne2-pad3-da), Meš-Ane-pada ali Mes-Anne-pada, poslovenjeno "mladenič, ki ga je izbral An") je bil prvi kralj Prve urske dinastije in prvi na Seznamu sumerskih kraljev, ki je vladal v 26. stoletju pr. n. št. Vladal naj bi 80 let in vrgel s prestola Lugal-kituna Uruškega: "Potem je bil poražen Unug (Uruk) in kraljestvo je pripadlo Urimu (Uru)".Finegan (2015).
Poglej Kiš in Mesanepada
Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.
Poglej Kiš in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Kiš in Mezopotamija
Ninhursaga
Upodobitev Ninhursage (desno) Ninhursaga (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒄯𒊕, nin-ḫur-saŋ, DNIN-ḪUR.SAG, včasih prečrkovano kot Ninkharsag, znana tudi kot Damgalnuna ali Ninmah, je bila starodavna sumerska boginja mati, boginja gora in ena od sedmih velikih sumerskih božanstev. V svojem bistvu je boginja plodnosti.
Poglej Kiš in Ninhursaga
Nipur
Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.
Poglej Kiš in Nipur
Prva babilonska dinastija
Prva babilonska dinastija ali Staro babilonsko cesarstvo je bila država v antični Mezopotamiji z glavnim mestom Babilon. Kronologija Prve babilonske dinastije je še vedno predmet razprav, ker obstajata dva seznama babilonskih kraljev, A in B. V tem članku se uporabljajo leta vladanja po Seznamu A, ker se uporabljajo najbolj pogosto.
Poglej Kiš in Prva babilonska dinastija
Prva urska dinastija
Prva urska dinastija je bila dinastija vladarjev Ura, Sumerija, ki je vladala v 26.
Poglej Kiš in Prva urska dinastija
Rimuš
Rimuš je bil drugi kralj Akadskega cesarstva, ki je vladal od 2283 do 2274 pr.
Poglej Kiš in Rimuš
Sargon Akadski
Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.
Poglej Kiš in Sargon Akadski
Seznam sumerskih kraljev
Sumerija Seznam sumerskih kraljev je starodavni rokopis, v izvirniku napisan v sumerskem klinopisu, ki vsebuje seznam sumerskih kraljev iz sumerskih in drugih dinastij ter domneven čas in mesto njihovega vladanja.
Poglej Kiš in Seznam sumerskih kraljev
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Poglej Kiš in Staro asirsko cesarstvo
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Kiš in Sumerija
Sumuel
Votivni kipec iz Sumuelovega obdobjaa; Muzej Louvre, Pariz Sumuel, Sumu-El ali Sumu-ilum je bil sedmi amoritski vladar posumerske mestne države Larse, ki je vladal od 1830 do 1801 pr.
Poglej Kiš in Sumuel
Tablica iz Kiša
Apnenčasta tablica iz Kiša, Sumerija, iz obdobja okoli 3500 pr. n. št., bi lahko bila najstarejši znani zapis, Ashmolov muzej, Oxford, Anglija Tablica iz Kiša je tablica iz apnenca, najdena v Tell al-Uhajmirju, Guvernat Babil, Irak.
Poglej Kiš in Tablica iz Kiša
Tell
Siriji citadelo v Alepu, severna Sirija, zgrajeno na vrhu tela, naseljenega najmanj od 3. tisočletja pr. n. št. Trdnjava Tel Arad v Izraelu Tell ali tel (W.F. Albright. Archaeology of Palestine. Art of Excavating a Palestinian Mound, 1960, str. 16.) je vrsta arheološke gomile, ki je nastala zaradi več stoletij ponavljajočih se obdobij naselitve in opustitve istega naselitvenega mesta.
Poglej Kiš in Tell
Ur-Nammu
Ur-Nammu je zgradil Veliki zigurat v Uru Dinanna.... "Za Inano-" 𒎏𒂍𒀭𒈾 Nin-e-an-na.... "Ninana,"𒎏𒀀𒉌 NIN-a-ni.... "njegova gospa"𒌨𒀭𒇉 UR-NAMMU.... "Ur-Nammu"𒍑𒆗𒂵 NITAH KALAG ga.... "mogočni mož"𒈗𒋀𒀊𒆠𒈠 LUGAL URIM KI ma....
Poglej Kiš in Ur-Nammu
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Poglej Kiš in Uruk
Vašukani
Karta Mezopotamije z mesti Vašukani, Ninive, Hatra, Ašur, Nuzi, Palmira, Mari, Sipar, Babilon, Kiš, Nipur, Isin, Lagaš, Uruk, Harks Spasinu in Ur (od severa proti jugu) Vašukani (asirsko Uššukana) je bila od okoli 1500 pr.
Poglej Kiš in Vašukani
Zababa
Zababa (sumersko 𒀭𒍝𒂷𒂷 dza-ba4-ba4), včasih tudi Zamama, je bil bog vojne in zaščitnik mesta Kiš v starodavni Mezopotamiji.
Poglej Kiš in Zababa
Ziusudra
Ziusudra (starobabilonsko 𒍣𒌓𒋤𒁺 zi-ud-su₃-ra2, novoasirsko 𒍣𒋤𒁕 zi-sud-da, grško Ξίσουθρος, Ksisutros) Šurupaški je bil po Seznamu sumerskih kraljev (dopolnjena izdaja WB-62) zadnji sumerski kralj pred vesoljnim potopom, ki je vladal okoli 2900 pr.
Poglej Kiš in Ziusudra