Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Kečuanščina

Index Kečuanščina

Kečuanščina, Kečujščina ali Kečua (kečuansko: Runa simi, Qhichwa simi ali Qichwa shimi, špansko: Quechua) je najbolj govorjen avtohtoni jezik v Južni Ameriki.

Kazalo

  1. 47 odnosi: Aconcagua, Ajmarščina, Altiplano, Andi, Andske države, Andski kondor, Čiča, Čile, Bolivija, Chaco (provinca), Cochabamba, Cusco, Ekvador, Gran Chaco, Guatapé, Inka Garcilaso de la Vega, Inki, Inkovski cestni sistem, Inkovski imperij, Inti, Jezero Junín, Kečua, Kečuji, Koka, Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju, Llullaillaco, Machu Picchu, Mapuči, Mapudungun, Mate (rastlina), Motoristov dnevnik, Ollantaytambo, Otroci iz Llullaillaca, Pachacamac, Pachakamaq, Pachamama, Peru, Pilcomayo (reka), Pisco, Puma, Pumapunku, Quebrada de Humahuaca, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam jezikov, Tarija (departma), Tiavanaku, Virakoča.

Aconcagua

Aconcagua je gora v glavnem delu Principal Cordillere delu gorovja Andov v provinci Mendoza v Argentini.

Poglej Kečuanščina in Aconcagua

Ajmarščina

Ajmarščina, Ajmara (ajmarsko: Aymar aru, špansko: Aymara) je eden najbolj govorjenih avtohtonih jezikov v Južni Ameriki.

Poglej Kečuanščina in Ajmarščina

Altiplano

Satelitska slika Altiplana Altiplano (v španščini pomeni »visoka planota« oz. v kečuanščini in ajmarščini Qullaw) je povprečno 3.300 m visoka planota v osrednjem delu Andov, kjer so le ti najširši, in se razteza na ozemljih Peruja, Bolivije, Čila in Argentine.

Poglej Kečuanščina in Altiplano

Andi

Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.

Poglej Kečuanščina in Andi

Andske države

Oranžna: Andske države v ožjem pomenu. Modra: druge države z andskim deležem. Andske države je skupina držav v zahodni Južni Ameriki, ki jih povezuje gorovje Andi.

Poglej Kečuanščina in Andske države

Andski kondor

Andski kondor (znanstveno ime Vultur gryphus) je južnoameriška ptica iz družine jastrebov Novega sveta (Cathartidae) in edini predstavnik svojega rodu.

Poglej Kečuanščina in Andski kondor

Čiča

V Južni in Srednji Ameriki je čiča fermentirana (alkoholna) ali nefermentirana pijača, običajno pridobljena iz zrn koruze ali sadja.

Poglej Kečuanščina in Čiča

Čile

Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.

Poglej Kečuanščina in Čile

Bolivija

Bolivija (s polnim uradnim imenom Večnacionalna država Bolivija) je celinska država v zahodni Južni Ameriki, ki na severu in vzhodu meji na Brazilijo, na jugu na Paragvaj in Argentino, ter na zahodu na Čile in Peru.

Poglej Kečuanščina in Bolivija

Chaco (provinca)

Chaco (špansko; wichijsko To-kós-wet), uradno provinca Chaco (špansko provincia del Chaco), je ena od 23 provinc v Argentini.

Poglej Kečuanščina in Chaco (provinca)

Cochabamba

270px Cochabamba je mesto v osrednji Boliviji, ki leži v istoimenski dolini v Andih.

Poglej Kečuanščina in Cochabamba

Cusco

Cusco (izgovori kuːzkoʊ), pogosto napisan Cuzco (špansko: Cuzco ali, kečuanščina: Qusqu ali Qosqo), je mesto v jugovzhodnem delu Peruja, blizu doline reke Urubambe v pogorju Andov.

Poglej Kečuanščina in Cusco

Ekvador

Ekvadór, uradna dolga oblika Repúblika Ekvadór, je država v Južni Ameriki.

Poglej Kečuanščina in Ekvador

Gran Chaco

Pokrajina v Gran Chacu, Chaco Boreal, Paragvaj Suhi chaco, kot ga razmejuje Svetovni sklad za prostoživeče živali Gran Chaco ali Suhi Chaco je redko poseljena, vroča in semiaridna nižinska naravna regija porečja Río de la Plata, razdeljena med vzhodno Bolivijo, zahodni Paragvaj, severno Argentino ter del brazilskih zveznih držav Mato Grosso in Mato Grosso Sul, kjer je povezan z regijo Pantanal.

Poglej Kečuanščina in Gran Chaco

Guatapé

Guatapé je mesto in občina v departmaju Antioquia v Kolumbiji.

Poglej Kečuanščina in Guatapé

Inka Garcilaso de la Vega

Inka Garcilaso de la Vega, pisatelj in zgodovinopisec, * 12.4.1539, Cusco † 24.4.1616, Kordova.

Poglej Kečuanščina in Inka Garcilaso de la Vega

Inki

Staro mesto Machu Picchu Inki (ednina Inka) so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki so ustanovili močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador imenovano Inkovski imperij.

Poglej Kečuanščina in Inki

Inkovski cestni sistem

Inkovski cestni sistem (Qhapaq Ñan) je trgovsko in obrambno omrežje cest, ki obsega 30.000 kilometrov.

Poglej Kečuanščina in Inkovski cestni sistem

Inkovski imperij

Inkovski imperij je nastalo v srcu andskih Kordiljer, s središčem v današnjem Peruju.

Poglej Kečuanščina in Inkovski imperij

Inti

Inti, bog Sonca Inti (kečuansko sonce) je inkovski sončni bog.

Poglej Kečuanščina in Inti

Jezero Junín

Satelitski posnetek jezera Jezero Junín (špansko Lago Junín; kečuansko Chinchayqucha (Severno jezero)) je največje jezero, ki leži v celoti na ozemlju Peruja.

Poglej Kečuanščina in Jezero Junín

Kečua

Kečua (kečuansko: Qhichwa, špansko: Quechua) je pojem, ki se nanaša na.

Poglej Kečuanščina in Kečua

Kečuji

Kečuji so zbirni pojem za pripadnike vseh južnoameriških etničnih skupnosti, ki govorijo kečuanščino.

Poglej Kečuanščina in Kečuji

Koka

Koka (znanstveno ime Erythroxylum coca) je rastlina iz družine Erythroxylaceae in izvira iz severozahodne Južne Amerike.

Poglej Kečuanščina in Koka

Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju

Po odkritju Amerike so se začeli na kontinent priseljevati Evropejci.

Poglej Kečuanščina in Kulturni razvoj v španskih kolonijah v 16. stoletju

Llullaillaco

Llullaillaco (španska izgovorjava) je mirujoči stratovulkan na meji Argentine, provinca Salta in Čila (regija Antofagasta).

Poglej Kečuanščina in Llullaillaco

Machu Picchu

Pogled na Machu Picchu Machu Picchu (v kečuanščini »stara gora«; imenovan tudi Izgubljeno mesto Inkov) so dobro ohranjene predkolumbovske inkovske razvaline, ki ležijo na visokem gorskem grebenu na nadmorski višini približno 2350 m. Machu Picchu leži nad dolino reke Urubamba v sedanjem Peruju, približno 70 km severozahodno od Cuzca.

Poglej Kečuanščina in Machu Picchu

Mapuči

Mapuči (špansko: Mapuche), včasih tudi Araukanci, so južnoameriško staroselsko (indijansko) ljudstvo, ki živi v osrednjem delu Čila in deloma v Argentini.

Poglej Kečuanščina in Mapuči

Mapudungun

Mapuški jeziki se govorijo v osrednjem Čilu in delu Argentine.

Poglej Kečuanščina in Mapudungun

Mate (rastlina)

Mate (znanstveno ime Ilex paraguariensis) je rastlina iz družine bodikovk (Aquifoliaceae).

Poglej Kečuanščina in Mate (rastlina)

Motoristov dnevnik

Motoristov dnevnik ali Dnevnik motorista (v španskem izvirniku Diarios de motocicleta) je leta 2004 posnet film o 23 letnem Ernestu »Fuserju« Guevari (ki je pozneje postal znan kot Che Guevara), ki se tik pred zaključkom študija medicine s prijateljem biokemikom Albertom »Mialom« Granadom odpravi na motoristično popotovanje po Južni Ameriki.

Poglej Kečuanščina in Motoristov dnevnik

Ollantaytambo

Ollantaytambo (kečuanščina Ullantaytampu) je mesto in arheološko najdišče Inkov v južnem Peruju, približno 72 km po cesti severozahodno od mesta Cusco.

Poglej Kečuanščina in Ollantaytambo

Otroci iz Llullaillaca

Otroci iz Llullaillaca (špansko), znani tudi kot Mumije iz Llullaillaca, so tri otroške mumije Inkov, ki jih je 16.

Poglej Kečuanščina in Otroci iz Llullaillaca

Pachacamac

Pojem Pachacamac (Pacha Kamaq, kečuansko: Stvarnik sveta) se lahko nanaša na.

Poglej Kečuanščina in Pachacamac

Pachakamaq

Pachakamaq (tudi Pacha Kamaq, kečuansko: Stvarnik sveta, špansko: Pachacamac) je v inkovski mitologiji stvarnik prvih ljudi.

Poglej Kečuanščina in Pachakamaq

Pachamama

Kip Pachamame v Córdobi (Argentina) Pachamama je izraz, ki izvira iz jezika quechua.

Poglej Kečuanščina in Pachamama

Peru

Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.

Poglej Kečuanščina in Peru

Pilcomayo (reka)

Pilcomayo (kečuansko Pillkumayu ali Pillku Mayu, pillku – 'rdeča', mayu – reka, gvaransko Ysyry Araguay) je reka v osrednji Južni Ameriki.

Poglej Kečuanščina in Pilcomayo (reka)

Pisco

Pisco je brezbarvna ali rumenkasto obarvana žgana pijača, proizvedena v vinogradniških predelih Peruja in Čila.

Poglej Kečuanščina in Pisco

Puma

Puma (znanstveno ime Puma concolor) ali z drugimi besedami tudi »gorski lev« ali »panter«, je sesalec iz družine mačk (Felidae), ki spadajo med red zveri.

Poglej Kečuanščina in Puma

Pumapunku

Zgled zelo točnih majhnih izvrtin Kamnita klada z več slepimi izvrtinami zapletenih oblik Kamnite klade v Pumapunkuju Pumapunku ali Puma Punku (ajmarsko in kečuansko puma - kuguar, puma + punku - vrata, pošpanjeno Puma Puncu) je del velikega tempeljskega kompleksa ali spomeniške skupine južno od arheološkega najdišča Tivanaku na nadmorski višini 3850 m v zahodni Boliviji.

Poglej Kečuanščina in Pumapunku

Quebrada de Humahuaca

Purmamarca in Cerro de los Siete Colores. Pucará de Tilcara. Pogorje Hornocal. Quebrada de Humahuaca se nahaja na severozahodu Argentine, v provinci Jujuy.

Poglej Kečuanščina in Quebrada de Humahuaca

Seznam jezikoslovnih vsebin

Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.

Poglej Kečuanščina in Seznam jezikoslovnih vsebin

Seznam jezikov

To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.

Poglej Kečuanščina in Seznam jezikov

Tarija (departma)

Tarija je departma v jugovzhodni Boliviji.

Poglej Kečuanščina in Tarija (departma)

Tiavanaku

Tiavanaku ali Tivanaku (ajmarsko in kečuansko Tiwanaku, špansko Tiahuanaco ali Tiahuanacu) je pomembno predkolumbovsko arheološko območje v Boliviji, Južna Amerika.

Poglej Kečuanščina in Tiavanaku

Virakoča

Upodobitev Virakoče Virakoča (kečuansko Wiraqucha; špansko Viracocha ali Huiracocha, tudi Kon Tiki Virakoča ali Qun Tiksi Wiraqucha) je bil čaščen kot stvarnik sveta pri vseh starih ljudstvih v Andih.

Poglej Kečuanščina in Virakoča

Prav tako znan kot Kečuansko, Kečuanščina (družina), Kečujščina, Kečvanščina, Quechua, Runa Simi, Runasimi.