Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Kemijski element

Index Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

139 odnosi: Absolutna ničla, Agregatno stanje, Aktinij, Aktinoidi, Alkalijska kovina, Alkimija, Alotropija, Apno, Argon, Astat, Astronomija, Atom, Atomska teža, Atomsko jedro, Šibka kovina, Žlahtni plin, Časovnica odkritij kemijskih elementov, Baker, Bar (enota), Barion, Berilij, Biologija, Bizmut, Blok periodnega sistema, Brom, Celzijeva temperaturna lestvica, Cezij, Delec alfa, Delec beta, Devterij, Diamant, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Družba, Dušik, Električni naboj, Elektrika, Elektron, Enota atomske mase, Fizika, Fluorit, Francij, Galij, Geologija, Gostota, Grafen, Grafit, Gram, Halogen, Heksagonalni kristalni sistem, Helij, ..., Inženirstvo, Ionizacija, Izotop, Izotopi vodika, Kapljevina, Kemična vez, Kemija, Kemijska reakcija, Kemijski simbol, Kisik, Kmetijstvo, Kovina, Kristalna struktura, Kubični kristalni sistem, Lantanoidi, Litija, Masno število, Medicina, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Mineral, Molekularna geometrija, Monoklinski kristalni sistem, Naravno število, Narodni laboratorij Los Alamos, Nekovina, Nemčija, Neptunij, Nevtron, Nukleon, Nukleosinteza, Obrazilo, Oganeson, Ogljik, Ogljik-14, Ogljikov dioksid, Ogljikova nanocevka, Orbitala, Ortorombski kristalni sistem, Osončje, Ozračje, Pariz, Perioda periodnega sistema, Periodni sistem elementov, Planet, Plin, Plutonij, Polkovina, Polonij, Polprevodnik, Prapok, Prehodni element, Prometij, Protaktinij, Proton, Prvobitni nuklid, Radij, Radioaktivni izotop, Radioaktivnost, Radon, Razpad alfa, Razpolovni čas, Realno število, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Skupina periodnega sistema, Snov, Spojina, Srebro, Standardna tvorbena entalpija, Standardni pogoji, Svinec, Tališče, Težka kovina, Tehnecij, Tenes, Termokemija, Tetragonalni kristalni sistem, Torij, Trdnina, Uran, Voda, Vodik, Volfram, Vrelišče, Vrstno število, Zemlja, Zemljoalkalijska kovina, Zlato, Zmes. Razširi indeks (89 več) »

Absolutna ničla

Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.

Novo!!: Kemijski element in Absolutna ničla · Poglej več »

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Novo!!: Kemijski element in Agregatno stanje · Poglej več »

Aktinij

Aktinij (latinsko actinium) je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom Ac in atomskim številom 89.

Novo!!: Kemijski element in Aktinij · Poglej več »

Aktinoidi

Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.

Novo!!: Kemijski element in Aktinoidi · Poglej več »

Alkalijska kovina

Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.

Novo!!: Kemijski element in Alkalijska kovina · Poglej več »

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Novo!!: Kemijski element in Alkimija · Poglej več »

Alotropija

Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).

Novo!!: Kemijski element in Alotropija · Poglej več »

Apno

Apno je lahko.

Novo!!: Kemijski element in Apno · Poglej več »

Argon

Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.

Novo!!: Kemijski element in Argon · Poglej več »

Astat

Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.

Novo!!: Kemijski element in Astat · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Novo!!: Kemijski element in Astronomija · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Kemijski element in Atom · Poglej več »

Atomska teža

Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.

Novo!!: Kemijski element in Atomska teža · Poglej več »

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Novo!!: Kemijski element in Atomsko jedro · Poglej več »

Šibka kovina

Šibke kovine ali po-prehodne kovine ali kovine iz bloka p so razred kemijskih elementov, ki so v periodnem sistemu elementov umeščeni desno od prehodnih kovin.

Novo!!: Kemijski element in Šibka kovina · Poglej več »

Žlahtni plin

Žlahtni plini so elementi 18.

Novo!!: Kemijski element in Žlahtni plin · Poglej več »

Časovnica odkritij kemijskih elementov

Odkritje 118 kemijskih elementov, za katere je znano, da obstajajo v letu 2021, je predstavljeno v kronološkem vrstnem redu.

Novo!!: Kemijski element in Časovnica odkritij kemijskih elementov · Poglej več »

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Novo!!: Kemijski element in Baker · Poglej več »

Bar (enota)

Bár (oznaka b) je v fiziki in mehaniki enota za merjenje tlaka ali napetosti.

Novo!!: Kemijski element in Bar (enota) · Poglej več »

Barion

naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.

Novo!!: Kemijski element in Barion · Poglej več »

Berilij

Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.

Novo!!: Kemijski element in Berilij · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Novo!!: Kemijski element in Biologija · Poglej več »

Bizmut

Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.

Novo!!: Kemijski element in Bizmut · Poglej več »

Blok periodnega sistema

Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.

Novo!!: Kemijski element in Blok periodnega sistema · Poglej več »

Brom

Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.

Novo!!: Kemijski element in Brom · Poglej več »

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Novo!!: Kemijski element in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »

Cezij

Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.

Novo!!: Kemijski element in Cezij · Poglej več »

Delec alfa

Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.

Novo!!: Kemijski element in Delec alfa · Poglej več »

Delec beta

Delci β so elektroni ali pozitroni z veliko energijo in hitrostjo, ki jih oddajajo nekatere vrste radioaktivnih atomskih jeder, kot je na primer kalij-40.

Novo!!: Kemijski element in Delec beta · Poglej več »

Devterij

Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.

Novo!!: Kemijski element in Devterij · Poglej več »

Diamant

Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).

Novo!!: Kemijski element in Diamant · Poglej več »

Dimitrij Ivanovič Mendelejev

Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.

Novo!!: Kemijski element in Dimitrij Ivanovič Mendelejev · Poglej več »

Družba

Družba je velika množica različnih družbenih skupin.

Novo!!: Kemijski element in Družba · Poglej več »

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Novo!!: Kemijski element in Dušik · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Novo!!: Kemijski element in Električni naboj · Poglej več »

Elektrika

Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.

Novo!!: Kemijski element in Elektrika · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Kemijski element in Elektron · Poglej več »

Enota atomske mase

Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.

Novo!!: Kemijski element in Enota atomske mase · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Kemijski element in Fizika · Poglej več »

Fluorit

Fluorit ali jedavec je kalcijeva sol fluorovodikove kisline s kemijsko formulo CaF2.

Novo!!: Kemijski element in Fluorit · Poglej več »

Francij

Fráncij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Fr in atomsko število 87.

Novo!!: Kemijski element in Francij · Poglej več »

Galij

Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.

Novo!!: Kemijski element in Galij · Poglej več »

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Novo!!: Kemijski element in Geologija · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Kemijski element in Gostota · Poglej več »

Grafen

satovja iz atomov ogljika Grafén je trdna snov, sestavljena iz čistega ogljika, kjer so atomi razporejeni v vzorec pravilnih šestkotnikov podoben grafitu, vendar z debelino enega atoma.

Novo!!: Kemijski element in Grafen · Poglej več »

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Novo!!: Kemijski element in Grafit · Poglej več »

Gram

Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.

Novo!!: Kemijski element in Gram · Poglej več »

Halogen

Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.

Novo!!: Kemijski element in Halogen · Poglej več »

Heksagonalni kristalni sistem

Heksagonalni kristali berila Heksagonalni kristalni sistem je eden od sedmih kristalnih sistemov.

Novo!!: Kemijski element in Heksagonalni kristalni sistem · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Novo!!: Kemijski element in Helij · Poglej več »

Inženirstvo

zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Inženirstvo je uporaba znanstvenih, ekonomskih, socialnih in praktičnih znanj z namenom načrtovanja, gradnje in vzdrževanja zgradb, strojev, naprav, sistemov, materialov in procesov.

Novo!!: Kemijski element in Inženirstvo · Poglej več »

Ionizacija

Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.

Novo!!: Kemijski element in Ionizacija · Poglej več »

Izotop

Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Novo!!: Kemijski element in Izotop · Poglej več »

Izotopi vodika

Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.

Novo!!: Kemijski element in Izotopi vodika · Poglej več »

Kapljevina

krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.

Novo!!: Kemijski element in Kapljevina · Poglej več »

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Novo!!: Kemijski element in Kemična vez · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Novo!!: Kemijski element in Kemija · Poglej več »

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Novo!!: Kemijski element in Kemijska reakcija · Poglej več »

Kemijski simbol

Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.

Novo!!: Kemijski element in Kemijski simbol · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Kemijski element in Kisik · Poglej več »

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.

Novo!!: Kemijski element in Kmetijstvo · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Novo!!: Kemijski element in Kovina · Poglej več »

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Novo!!: Kemijski element in Kristalna struktura · Poglej več »

Kubični kristalni sistem

Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.

Novo!!: Kemijski element in Kubični kristalni sistem · Poglej več »

Lantanoidi

Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.

Novo!!: Kemijski element in Lantanoidi · Poglej več »

Litija

Litija (LittaiLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 90, 92–93.) je mesto s 6.700 prebivalci v osrednji Sloveniji.

Novo!!: Kemijski element in Litija · Poglej več »

Masno število

Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.

Novo!!: Kemijski element in Masno število · Poglej več »

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Novo!!: Kemijski element in Medicina · Poglej več »

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.

Novo!!: Kemijski element in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo · Poglej več »

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Novo!!: Kemijski element in Mineral · Poglej več »

Molekularna geometrija

Molekularna geometrija opisuje tridimenzionalno razporeditev atomov v molekuli.

Novo!!: Kemijski element in Molekularna geometrija · Poglej več »

Monoklinski kristalni sistem

Monoklinski kristali ortoklaza Monoklinski kristalni sistem ali monoklinska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.

Novo!!: Kemijski element in Monoklinski kristalni sistem · Poglej več »

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

Novo!!: Kemijski element in Naravno število · Poglej več »

Narodni laboratorij Los Alamos

Narodni laboratorij Los Alamos, zračni posnetek iz leta 1995. Narodni laboratorij Los Alamos (izvirni angleški naziv Los Alamos National Laboratory; kratica LANL; tudi Site Y, Los Alamos Laboratory in Los Alamos Scientific Laboratory) je narodni laboratorij, ki spada pod Oddelek za energijo ZDA (DOE), upravlja pa ga Univerza Kalifornije.

Novo!!: Kemijski element in Narodni laboratorij Los Alamos · Poglej več »

Nekovina

Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.

Novo!!: Kemijski element in Nekovina · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Kemijski element in Nemčija · Poglej več »

Neptunij

Neptunij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Np in atomsko število 93.

Novo!!: Kemijski element in Neptunij · Poglej več »

Nevtron

barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.

Novo!!: Kemijski element in Nevtron · Poglej več »

Nukleon

kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.

Novo!!: Kemijski element in Nukleon · Poglej več »

Nukleosinteza

Nukleosinteza je proces, ki iz prejšnjih jeder in nukleonov (protonov in nevtronov) ustvari nova atomska jedra.

Novo!!: Kemijski element in Nukleosinteza · Poglej več »

Obrazilo

Obrazilo, afiks ali pona je morfem (ali morfemska zveza), s katerim delamo novo besedo, npr..

Novo!!: Kemijski element in Obrazilo · Poglej več »

Oganeson

Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.

Novo!!: Kemijski element in Oganeson · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Novo!!: Kemijski element in Ogljik · Poglej več »

Ogljik-14

Ogljik-14, C-14, ali radioogljik je radioaktivni izotop ogljika, katerega atomsko jedro vsebuje 6 protonov in 8 nevtronov.

Novo!!: Kemijski element in Ogljik-14 · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Novo!!: Kemijski element in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Ogljikova nanocevka

Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.

Novo!!: Kemijski element in Ogljikova nanocevka · Poglej več »

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Novo!!: Kemijski element in Orbitala · Poglej več »

Ortorombski kristalni sistem

Ortorombski kristalni sistem ali ortorombska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov oziroma mrežnih točkovnih skupin.

Novo!!: Kemijski element in Ortorombski kristalni sistem · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Kemijski element in Osončje · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Kemijski element in Ozračje · Poglej več »

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Novo!!: Kemijski element in Pariz · Poglej več »

Perioda periodnega sistema

Periodni sistem kemijskih elementov Perioda periodnega sistema je vrstica periodnega sistema elementov, ki je urejena tako, da so elementi s sorodnimi kemijskimi lastnostmi zapisani v isti vertikalni koloni – skupini periodnega sistema.

Novo!!: Kemijski element in Perioda periodnega sistema · Poglej več »

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Novo!!: Kemijski element in Periodni sistem elementov · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Kemijski element in Planet · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Kemijski element in Plin · Poglej več »

Plutonij

Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.

Novo!!: Kemijski element in Plutonij · Poglej več »

Polkovina

Pólkovína ali metaloíd je tisti kemijski element, katerega ionizacijske in vezne lastnosti so med lastnostmi kovin in nekovin.

Novo!!: Kemijski element in Polkovina · Poglej več »

Polonij

Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.

Novo!!: Kemijski element in Polonij · Poglej več »

Polprevodnik

Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.

Novo!!: Kemijski element in Polprevodnik · Poglej več »

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Novo!!: Kemijski element in Prapok · Poglej več »

Prehodni element

Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.

Novo!!: Kemijski element in Prehodni element · Poglej več »

Prometij

Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61.

Novo!!: Kemijski element in Prometij · Poglej več »

Protaktinij

Protaktinij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pa in atomsko število 91.

Novo!!: Kemijski element in Protaktinij · Poglej več »

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Novo!!: Kemijski element in Proton · Poglej več »

Prvobitni nuklid

skorji celinske Zemlje na osnovi atoma Prvobitni nuklidi, znani tudi kot prvobitni izotopi, so v geokemiji, geofiziki in jedrski fiziki nuklidi, ki jih najdemo na Zemlji in obstajajo v sedanji obliki že od nastanka Zemlje.

Novo!!: Kemijski element in Prvobitni nuklid · Poglej več »

Radij

Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.

Novo!!: Kemijski element in Radij · Poglej več »

Radioaktivni izotop

Radioaktivni izotop je atom.

Novo!!: Kemijski element in Radioaktivni izotop · Poglej več »

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Novo!!: Kemijski element in Radioaktivnost · Poglej več »

Radon

Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.

Novo!!: Kemijski element in Radon · Poglej več »

Razpad alfa

Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.

Novo!!: Kemijski element in Razpad alfa · Poglej več »

Razpolovni čas

Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.

Novo!!: Kemijski element in Razpolovni čas · Poglej več »

Realno število

Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Novo!!: Kemijski element in Realno število · Poglej več »

Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.

Novo!!: Kemijski element in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu · Poglej več »

Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Kemijski simbol.

Novo!!: Kemijski element in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu · Poglej več »

Skupina periodnega sistema

Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Kemijski element in Skupina periodnega sistema · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Kemijski element in Snov · Poglej več »

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Novo!!: Kemijski element in Spojina · Poglej več »

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Novo!!: Kemijski element in Srebro · Poglej več »

Standardna tvorbena entalpija

Standardna tvorbena entalpija (znak ΔHto ali ΔtHo) je toplota, ki se sprosti ali porabi pri nastanku enega mola spojine iz elementov pri standardnih pogojih.

Novo!!: Kemijski element in Standardna tvorbena entalpija · Poglej več »

Standardni pogoji

Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.

Novo!!: Kemijski element in Standardni pogoji · Poglej več »

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Novo!!: Kemijski element in Svinec · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Novo!!: Kemijski element in Tališče · Poglej več »

Težka kovina

Težke kovine so skupina kovin, ki imajo specifično gostoto večjo od 5 kg/dm3 in nekatere med njimi so strupene.

Novo!!: Kemijski element in Težka kovina · Poglej več »

Tehnecij

Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.

Novo!!: Kemijski element in Tehnecij · Poglej več »

Tenes

Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.

Novo!!: Kemijski element in Tenes · Poglej več »

Termokemija

kemijske spremembe. Ti poskusi so postali temeljni kamen termokemije. Têrmokemíja v termodinamiki in fizikalni kemiji predstavlja študij energijskih sprememb pri kemijskih reakcijah in fizikalnih spremembah, kamor sodita npr.

Novo!!: Kemijski element in Termokemija · Poglej več »

Tetragonalni kristalni sistem

Tetragonalni kristalni sistem ali tetragonalna singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.

Novo!!: Kemijski element in Tetragonalni kristalni sistem · Poglej več »

Torij

Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.

Novo!!: Kemijski element in Torij · Poglej več »

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Novo!!: Kemijski element in Trdnina · Poglej več »

Uran

Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.

Novo!!: Kemijski element in Uran · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Kemijski element in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Kemijski element in Vodik · Poglej več »

Volfram

Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.

Novo!!: Kemijski element in Volfram · Poglej več »

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Novo!!: Kemijski element in Vrelišče · Poglej več »

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Kemijski element in Vrstno število · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Kemijski element in Zemlja · Poglej več »

Zemljoalkalijska kovina

Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.

Novo!!: Kemijski element in Zemljoalkalijska kovina · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Novo!!: Kemijski element in Zlato · Poglej več »

Zmes

Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.

Novo!!: Kemijski element in Zmes · Poglej več »

Preusmerja sem:

Kemijska prvina, Kemična prvina, Kemični element.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »