Kazalo
39 odnosi: Ajgina, Amdžazade Koprulu Husein Paša, Avstrijsko-turška vojna (1716–1718), Baltadži Mehmed Paša, Baročne graščine in dvorci v Slavoniji, Bosanski Petrovac, Brčko, Desnobrežna Ukrajina, Drugo obleganje Dunaja, Elmas Mehmed Paša, Emerik Thököly, Fjodor Aleksejevič Golovin, Grad Blagaj, Kliški sandžak, Kneževina Transilvanija, Konstantinopelski mirovni sporazum (1700), Kozaški hetmanat, Kraljevina Hrvaška (1527–1868), Kraljevina Ogrska (1526–1867), Krimski kanat, Kučukkajnarški mir, Mustafa II., Neum, Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672), Osmanska Ogrska, Pakraški sandžak, Požarevski mir, Podravina, Ruina (zgodovina Ukrajine), Rusko-turška vojna (1686–1700), Selim I. Geraj, Seznam zgodovinskih vsebin, Silahdar Damat Ali Paša, Silahdar Findiklili Mehmed Aga, Transilvanija, Velika turška vojna, Zvornik, 1699, 26. januar.
Ajgina
Ajgina (grško Αίγινα, Aígina, starogrško Αἴγῑνα) je eden od Saronskih grških otokov v Saronskem zalivu, 27 kilometrov od Aten.
Poglej Karlovški mir in Ajgina
Amdžazade Koprulu Husein Paša
Amdžazade Koprulu Husein Paša (albansko Hysein Pashë Kypriljoti) je bil med vladanjem sultana Mustafe II. od septembra 1697 do septembra 1702 Shaw, Stanford J. (1976).
Poglej Karlovški mir in Amdžazade Koprulu Husein Paša
Avstrijsko-turška vojna (1716–1718)
Avstrijsko-turška vojna je bila vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom od januarja 1716 do 21.
Poglej Karlovški mir in Avstrijsko-turška vojna (1716–1718)
Baltadži Mehmed Paša
Baltadži Mehmed Paša ali Pakčemujezin Baltadžı Mehmed Paša (turško Baltacı Mehmed Paşa) je bil državnik Osmanskega cesarstva, * 1662, Osmancık, Osmansko cesarstvo, † julij 1712, Lemnos, Osmansko cesarstvo.
Poglej Karlovški mir in Baltadži Mehmed Paša
Baročne graščine in dvorci v Slavoniji
Dvorec Pejačević Graščine so bili od nekdaj domovi vladarjev, bogatih plemiških družin in bogatih posestnikov.
Poglej Karlovški mir in Baročne graščine in dvorci v Slavoniji
Bosanski Petrovac
Bosanski Petrovac je mesto in središče istoimenske občine v zahodnem delu Bosne in Hercegovine, s 7.328 prebivalci po popisu iz leta 2013.
Poglej Karlovški mir in Bosanski Petrovac
Brčko
Brčko je mesto na severovzhodu Bosne in Hercegovine.
Poglej Karlovški mir in Brčko
Desnobrežna Ukrajina
Desnobrežna Ukrajina Desnobrežna Ukrajina (ukrajinsko Правобережна Україна, Pravoberežna Ukrajina; rusko Правобережная Украина, Pravoberežnaja Ukraina; poljsko Prawobrzeżna Ukraina, slovaško Pravobrežná Ukrajina, madžarsko Jobb parti Ukrajna) je zgodovinsko in geografsko ime dela sedanje Ukrajine na desnem (zahodnem) bregu reke Dneper, ki ustreza sodobnim Viniški, Žitomirski, Kirovogradski oblasti, pa tudi zahodnim delom Kijeva in Čerkasa.
Poglej Karlovški mir in Desnobrežna Ukrajina
Drugo obleganje Dunaja
Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.
Poglej Karlovški mir in Drugo obleganje Dunaja
Elmas Mehmed Paša
Elmas Mehmed Paša je bil državnik in leta 1695-1697 veliki vezir Osmanskega cesarstva, * 1661, Doğanyurt, Osmansko cesarstvo, † 11. september 1697, Senta, Osmansko cesarstvo.
Poglej Karlovški mir in Elmas Mehmed Paša
Emerik Thököly
Emerik Thököly Kežmarski (madžarsko Késmárki Thököly Imre, slovaško Imrich Tököli, romunsko Imre Thököly) je bil od leta 1682 do 1685 knez Gornje Ogrske in od leta 1690 knez Transilvanije, * 25. september 1657, Kežmarok, Ogrsko kraljestvo, † 13.
Poglej Karlovški mir in Emerik Thököly
Fjodor Aleksejevič Golovin
Grof Fjodor Aleksejevič Golovin (Фёдор Алексе́евич Голови́н, Головін Федір Олексійович), ruski mornariški častnik, * 1650, † 10. avgust 1706, Gluhov (danes Gluhiv), Levobrežna Ukrajina.
Poglej Karlovški mir in Fjodor Aleksejevič Golovin
Grad Blagaj
Grad Blagaj je srednjeveški porušeni grad na desnem bregu reke Korane v današnji Karlovški županiji na Hrvaškem.
Poglej Karlovški mir in Grad Blagaj
Kliški sandžak
Trdnjava Klis v 16. stoletju Kliški sandžak je bila upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Karlovški mir in Kliški sandžak
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Karlovški mir in Kneževina Transilvanija
Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)
Konstantinopelski mirovni sporazum (rusko Константинопольский мирный договор (1700), Konstantinopoljskij mirovnij dogovor, turško İstanbul Antlaşması (1700)), ki sta ga 13. julija 1700 podpisala Rusko carstvo in Osmansko cesarstvo, je bil sklepni dokument, s katerim se je končala rusko-turška vojna 1686-1700.
Poglej Karlovški mir in Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)
Kozaški hetmanat
Zaporoški hetmanat (ukrajinsko Гетьманщина, Hetmanščina, rusko Гетманщина, Hetmanščina), Zaporoška republika ali Kozaška republika (ukrajinsko Військо Запорозьке, Zaporoška vojska) je bila ukrajinska kozaška republika, ki je nastala leta 1649 na ozemlju sedanje Ukrajine in manjšem delu zahodne Ruske federacije.
Poglej Karlovški mir in Kozaški hetmanat
Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Habsburška Kraljevina Hrvaška (hrvaško Kraljevina Hrvatska, madžarsko Horvát Királyság, nemško Königreich Kroatien) je bila od leta 1527 do 1868 del Habsburške monarhije. ki je bila od leta 1804 do 1867 znana kot Avstrijsko cesarstvo, in del Dežel ogrske krone.
Poglej Karlovški mir in Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Karlovški mir in Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Karlovški mir in Krimski kanat
Kučukkajnarški mir
Kučukkajnarški mir (rusko Кючу́к-Кайнарджи́йский мир, Kjučuk-Kajnardžijski mir, turško Küçük Kaynarca Antlaşması) je bila mirovna pogodba, ki sta jo 21.
Poglej Karlovški mir in Kučukkajnarški mir
Mustafa II.
Mustafa II. je bil od leta 1695 do 1703 sultan Osmanskega cesarstva, * 6. februar 1664, † 29. december 1703.
Poglej Karlovški mir in Mustafa II.
Neum
Neum je občina in mesto v Bosni in Hercegovini, ki leži ob Jadranskem morju ob Neumskem zalivu, ki je del Neretvanskega kanala.
Poglej Karlovški mir in Neum
Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)
Obleganje Kamjanca-Podolskega (poljsko Oblężenie Kamieńca Podolskiego, turško Kamaniçe kuşatması.
Poglej Karlovški mir in Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)
Osmanska Ogrska
Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.
Poglej Karlovški mir in Osmanska Ogrska
Pakraški sandžak
Pakraški sandžak (Pakrački sandžak) ali Čazmanski sandžak ali Cerniški sandžak je bil eden od sandžakov v Otomanskem cesarstvu, katerega glavno mesto je bilo najprej Čazma, nato Pakrac in zadnja leta Cernik v Otomanski Slavoniji.
Poglej Karlovški mir in Pakraški sandžak
Požarevski mir
Požarevski mir je bila mirovna pogodba, ki so jo 21. julija 1718 v Požarevcu (Srbija) podpisali Osmansko cesarstvo na eni strani in avstrijska Habsburška monarhija in Beneška republika na drugi.
Poglej Karlovški mir in Požarevski mir
Podravina
KoprivnicaObmočje Podravine za razliko od istoimenskega geografskega pojma obsega ožje področje, tj.
Poglej Karlovški mir in Podravina
Ruina (zgodovina Ukrajine)
Ruina (ruina) je zgodovinopisni naziv, ki je je uvedel kozaški kronist Samijlo Veličko (1670–1728) za politično stanje v Ukrajini v drugi polovici 17.
Poglej Karlovški mir in Ruina (zgodovina Ukrajine)
Rusko-turška vojna (1686–1700)
Rusko-turška vojna 1686–1700 je bila del skupnih evropskih prizadevanj za izgon Osmanskega cesarstva iz Evrope.
Poglej Karlovški mir in Rusko-turška vojna (1686–1700)
Selim I. Geraj
Selim I. Geraj ali Selim Kan Geraj (krimsko tatarsko I Selim Geray, turško 1. Selim Giray) je bil med letoma 1671 in 1704 štirikrat kan Krimskega kanata, * 1631, † 22. december 1704, Bahčisaraj, Krimski kanat.
Poglej Karlovški mir in Selim I. Geraj
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Karlovški mir in Seznam zgodovinskih vsebin
Silahdar Damat Ali Paša
Silahdar Damat Ali Paša (turško Silahdar Damat Ali Paşa) ali Silahdar Ali Paša je bil osmanski general in veliki vezir, * 1667, Iznik, Osmansko cesarstvo, † 5. avgust 1716, Petrovaradin, Srbija.
Poglej Karlovški mir in Silahdar Damat Ali Paša
Silahdar Findiklili Mehmed Aga
Silahdar Fındıklılı Mehmed Ağa je bil osmanski zgodovinar in pisatelj, ki je ustvarjal v vladavinah sultanov Mehmeda IV., Sulejmana II., Ahmeda II., Mustafe II. in Ahmeda III., * 7. december 1658, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † okoli 1726/1627,Türkal 2013, str.
Poglej Karlovški mir in Silahdar Findiklili Mehmed Aga
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Karlovški mir in Transilvanija
Velika turška vojna
Velika turška vojna ali vojna Svete lige je bil niz spopadov med Osmanskim cesarstvom in Sveto ligo, sestavljeno iz Habsburške monarhije, poljsko-litovske Republike obeh narodov, Beneške republike in Rusije.
Poglej Karlovški mir in Velika turška vojna
Zvornik
Zvornik je mesto in središče istoimenske občine v vzhodnem delu Bosne in Hercegovine ob Drini na vzhodnih obronkih Majevice ob meji s Srbijo.
Poglej Karlovški mir in Zvornik
1699
1699 (MDCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Karlovški mir in 1699
26. januar
26.
Poglej Karlovški mir in 26. januar