Kazalo
69 odnosi: Abd Al Rahman II., Alemani, Alemanija, Alfred Veliki, Angers, Annales Bertiniani, Aptronim, Arleško kraljestvo, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Beaulieu-sur-Dordogne, Bretanja, Charly-sur-Marne, Frankovsko cesarstvo, Germigny-des-Prés, Grofija Flandrija, Italijanski kralji, Karel II., Karel III. Debeli, Karlman, Karlman Bavarski, Karolinška renesansa, Karolinška umetnost, Karolingi, Koblenz, Laon, Lotar I. Karolinški, Lotaringija, Lotarjev križ, Ludvik II. Italijanski, Ludvik Pobožni, Mersenski sporazum, Nevstrija, Palais de la Cité, Palatinska vrata, Papež Formoz, Papež Janez VIII., Pipin I. Akvitanski, Pipin II. Akvitanski, Prümski sporazum, Provansa, Rastislav Moravski, Reimska stolnica, Renovatio imperii Romanorum, Ribmonski sporazum, Rodbina Welf, Rudolfini, Rurik, Saint-Maur-des-Fossés, Samostan Quedlinburg, Seznam francoskih kraljev, ... Razširi indeks (19 več) »
Abd Al Rahman II.
Abd Al Rahman II. (arabsko عبد الرحمن الثاني, DIN ʿAbd ar-Raḥman ibn al-Ḥakam, špansko Abderramán II) je bil od leta 822 do 852 omajadski emir Kordovskega emirata, * 788, Toledo, Kordovski emirat, † 852, Córdoba, Kordovski emirat.
Poglej Karel Plešasti in Abd Al Rahman II.
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Karel Plešasti in Alemani
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Karel Plešasti in Alemanija
Alfred Veliki
Alfred Veliki, kralj Wessexa, * okoli 847, † 26. oktober 899-901.
Poglej Karel Plešasti in Alfred Veliki
Angers
Angers (francosko) je mesto v zahodni Franciji, približno 300 km jugozahodno od Pariza.
Poglej Karel Plešasti in Angers
Annales Bertiniani
Razvaline opatije sv. Bertina Annales Bertiniani (slovensko Sanbertinski letopisi) so poznokarolinški frankovski letopisi, najdeni v opatiji Saint-Bertin v Saint-Omerju v Franciji, po kateri so dobili ime.
Poglej Karel Plešasti in Annales Bertiniani
Aptronim
Aptronim je ime, ki je zaradi različnih okoliščin posebej prikladno za nosilca imena.
Poglej Karel Plešasti in Aptronim
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Poglej Karel Plešasti in Arleško kraljestvo
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Poglej Karel Plešasti in Bazilika sv. Petra, Vatikan
Beaulieu-sur-Dordogne
Beaulieu-sur-Dordogne (dobesedno Beaulieu na Dordogni; okcitansko Bél Luéc) je občina v departmaju Corrèze regije Nova Akvitanija v osrednji Franciji.
Poglej Karel Plešasti in Beaulieu-sur-Dordogne
Bretanja
Bretanja (francosko Bretagne, bretonsko Breizh, gelsko Bertaèyn) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.
Poglej Karel Plešasti in Bretanja
Charly-sur-Marne
Charly-sur-Marne, do leta 2006 Charly, je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Aisne regije Pikardije.
Poglej Karel Plešasti in Charly-sur-Marne
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Karel Plešasti in Frankovsko cesarstvo
Germigny-des-Prés
Germigny-des-Prés je občina v departmaju Loiret v severni osrednji Franciji.
Poglej Karel Plešasti in Germigny-des-Prés
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Karel Plešasti in Grofija Flandrija
Italijanski kralji
Naslov italijanskega kralja ali kralja Italije je bil v zgodovini večkrat rabljen.
Poglej Karel Plešasti in Italijanski kralji
Karel II.
Karel II. je lahko.
Poglej Karel Plešasti in Karel II.
Karel III. Debeli
Karel III. znan kot Karel Debeli, je bil od leta 881 do 888 cesar Karolinškega cesarstva, * 839, † 13. januar 888.
Poglej Karel Plešasti in Karel III. Debeli
Karlman
Karlman je ime več članov frankovske vladajoče rodbine.
Poglej Karel Plešasti in Karlman
Karlman Bavarski
Karlman (nemško Karlmann, latinsko Karlomannus) je bil frankovski kralj iz Karolinške dinastije, * okoli 830, † 22. marec 880, Altötting, Bavarska Bil je najstarejši sin Ludvika Nemškega, kralja Vzhodne Frankovske, in Hemme, hčerke bavarskega grofa.
Poglej Karel Plešasti in Karlman Bavarski
Karolinška renesansa
Karolinška renesansa je bila prva od treh srednjeveških renesans, obdobje kulturne dejavnosti v Karolinškem cesarstvu.
Poglej Karel Plešasti in Karolinška renesansa
Karolinška umetnost
Karolinška umetnost izvira iz Frankovskega cesarstva v obdobju približno 120 let, od približno leta 780 do 900 - v času vladavine Karla Velikega in njegovih neposrednih dedičev - popularno znana kot karolinška renesansa.
Poglej Karel Plešasti in Karolinška umetnost
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Karel Plešasti in Karolingi
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Poglej Karel Plešasti in Koblenz
Laon
Laon je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, prefektura departmaja Aisne.
Poglej Karel Plešasti in Laon
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29.
Poglej Karel Plešasti in Lotar I. Karolinški
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Poglej Karel Plešasti in Lotaringija
Lotarjev križ
Lotarjev križ (nemško Lotharkreuz) je procesijski križ crux gemmata (križ z dragulji) iz približno leta 1000 našega štetja, čeprav je njegova osnova iz 14.
Poglej Karel Plešasti in Lotarjev križ
Ludvik II. Italijanski
Ludvikov nagrobnik Ludvik II.
Poglej Karel Plešasti in Ludvik II. Italijanski
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Poglej Karel Plešasti in Ludvik Pobožni
Mersenski sporazum
Mersenski ali Meerssenski sporazum, sklenjen 8.
Poglej Karel Plešasti in Mersenski sporazum
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Poglej Karel Plešasti in Nevstrija
Palais de la Cité
Palais de la Cité, ki je na otoku Île de la Cité na reki Seni v središču Pariza, je pomembna zgodovinska stavba, ki je bila rezidenca francoskih kraljev od 6.
Poglej Karel Plešasti in Palais de la Cité
Palatinska vrata
Palatinska vrata (italijansko: Porta Palatina ali Porte Palatine; piemontsko Tor Roman-e) so mestna vrata iz rimske dobe v Torinu v Italiji.
Poglej Karel Plešasti in Palatinska vrata
Papež Formoz
Formoz (Papa Formosus), italijanski rimskokatoliški škof, kardinal in papež; * okrog 816 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 14. april 896 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 19.
Poglej Karel Plešasti in Papež Formoz
Papež Janez VIII.
Janez VIII., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 800 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 16. december 882 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Karel Plešasti in Papež Janez VIII.
Pipin I. Akvitanski
Pipin I. ali Pipin I. Akvitanski (francosko Pépin I d'Aquitaine) je bil kralj Akvitanije in vojvoda Maine, * 797, † 13. december 838.
Poglej Karel Plešasti in Pipin I. Akvitanski
Pipin II. Akvitanski
Pipin II. ali Pipin Mlajši (francosko Pépin II d'Aquitaine) je bil frankovski kralj Akvitanije iz Karolinške dinastije, * 823, † po 864, Senlis.
Poglej Karel Plešasti in Pipin II. Akvitanski
Prümski sporazum
Prümski sporazum, sklenjen 19.
Poglej Karel Plešasti in Prümski sporazum
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Karel Plešasti in Provansa
Rastislav Moravski
Rastislav ali Rostislav, znan tudi kot sv.
Poglej Karel Plešasti in Rastislav Moravski
Reimska stolnica
Reimska stolnica ali Stonica naše gospe v Reimsu (francosko Notre-Dame de Reims, kar pomeni 'Gospa od Reimsa') je rimokatoliška stolnica v francoskem mestu Reims.
Poglej Karel Plešasti in Reimska stolnica
Renovatio imperii Romanorum
Romul in Rem, obkrožena z napisom ''RENOVATio ROMANOrum'', obnova Rima Restauratio imperii ali Recuperatio Imperii ali Renovatio imperii Romanorum je latinski izraz, ki se uporablja v kontekstu srednjeveškega Vzhodnega rimskega cesarstva in Svetega rimskega cesarstva in pomeni ponovni realni ali retorični zagon, obnovo ali prenovo starega rimskega imperija.
Poglej Karel Plešasti in Renovatio imperii Romanorum
Ribmonski sporazum
Ribmonski sporazum, sklenjen leta 880, je bil zadnji od štirih sporazumov, s katerimi se je delilo Frankovsko cesarstvo.
Poglej Karel Plešasti in Ribmonski sporazum
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Karel Plešasti in Rodbina Welf
Rudolfini
Rudolfini so burgundska veja starejše rodbine Welfov.
Poglej Karel Plešasti in Rudolfini
Rurik
Rurik ali Rjurik (rusko: Рюрик, Rjurik, starovzhodnonordijsko: Rørik, kar pomeni »slavni vladar«), * okrog 830, † okrog 879, je bil varjaški poglavar, ki je leta 862 prevzel oblast v Ladogi, zgradil naselje Holmgard v bližini Novgoroda in ustanovil dinastijo Rurikov, ki je vladala v Kijevski Rusiji (do leta 1240), zatem pa v Gališko-Volinski kneževini (do 14.
Poglej Karel Plešasti in Rurik
Saint-Maur-des-Fossés
Saint-Maur-des-Fossés je jugovzhodno predmestje Pariza in občina v departmaju Val-de-Marne osrednje francoske regije Île-de-France.
Poglej Karel Plešasti in Saint-Maur-des-Fossés
Samostan Quedlinburg
Samostan Quedlinburg (Stift Quedlinburg or Reichsstift Quedlinburg) je bila hiša posvetnih kanonistk (Frauenstift) v Quedlinburgu na ozemlju današnje Saški - Anhaltu v Nemčiji.
Poglej Karel Plešasti in Samostan Quedlinburg
Seznam francoskih kraljev
Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.
Poglej Karel Plešasti in Seznam francoskih kraljev
Seznam frankovskih kraljev
To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.
Poglej Karel Plešasti in Seznam frankovskih kraljev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Karel Plešasti in Seznam zgodovinskih vsebin
Stol svetega Petra
Stol svetega Petra (latinsko Cathedra Petri), znan tudi kot prestol svetega Petra, je relikvija, shranjena v baziliki sv. Petra v Vatikanu, suvereni papeževi enklavi v Rimu v Italiji.
Poglej Karel Plešasti in Stol svetega Petra
Strasbourška prisega
Strasbourške prisege je prvo pisano besedilo v francoskem jeziku.
Poglej Karel Plešasti in Strasbourška prisega
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Karel Plešasti in Sveto rimsko cesarstvo
Svetopolk I. Moravski
Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.
Poglej Karel Plešasti in Svetopolk I. Moravski
Toulouški grofje
Grof Toulouški je bil vladar Toulousa med 8.
Poglej Karel Plešasti in Toulouški grofje
Tournai
Tournai, je frankofonsko mesto v belgijski regiji Valoniji (provinca Hainaut).
Poglej Karel Plešasti in Tournai
Tourski amfiteater
Amfiteater v Toursu (znan tudi kot amfiteater Caesarodunum) je rimski amfiteater v zgodovinskem središču mesta Tours v Franciji, takoj za znano Toursko stolnico. Zgrajen je bil v 1. stoletju, ko se je mesto imenovalo Caesarodunum. Zgrajen je bil na vrhu majhnega hriba na obrobju starodavnega mestnega območja, zaradi česar je bil varen pred poplavami, primeren za množice in obiskovalce ter na daljavo prikazoval moč mesta.
Poglej Karel Plešasti in Tourski amfiteater
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Poglej Karel Plešasti in Verdunska pogodba
Vienne (naselje)
Vienne (frankoprovansalsko Vièna) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Isère.
Poglej Karel Plešasti in Vienne (naselje)
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Poglej Karel Plešasti in Vojvodina Furlanija
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Karel Plešasti in Vzhodnofrankovska država
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Karel Plešasti in Zgodovina Nemčije
13. junij
13.
Poglej Karel Plešasti in 13. junij
6. oktober
6.
Poglej Karel Plešasti in 6. oktober
823
823 (DCCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Karel Plešasti in 823
877
877 (DCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Karel Plešasti in 877
9. avgust
9.
Poglej Karel Plešasti in 9. avgust