Kazalo
27 odnosi: Številka, Število, Število alef, Števna množica, Charles Sanders Peirce, Ekvipolentnost, Element (matematika), Eulerjeva funkcija fi, Georg Ferdinand Cantor, Glavni števnik, Grupa, Hedetniemijeva domneva, Kardinalnost, Končna množica, Kontinuum (razločitev), Kontinuum (teorija množic), Matematika, Naravno število, Prazna množica, Razred (teorija množic), Realno število, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst števil, Teorija množic, Transfinitno število, Večkratna množica, Vektorski prostor.
Številka
Števílka je beseda, znak ali skupina znakov (števk, glifov), s katerimi predstavimo število.
Poglej Kardinalno število in Številka
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Kardinalno število in Število
Število alef
množico. Število alef se v teoriji množic imenujejo števila v zaporedju števil, ki predstavljajo kardinalnosti neskončnih množic.
Poglej Kardinalno število in Število alef
Števna množica
Štévna mnóžica (ali točneje štévno neskônčna množica) je v matematiki poimenovanje za množico, ki ima enako število elementov kot množica naravnih števil.
Poglej Kardinalno število in Števna množica
Charles Sanders Peirce
Charles Sanders Peirce, ameriški matematik, filozof, logik, semiotik, statistik, fizik, astronom, kemik * 10. september 1839, Cambridge, Massachusetts, ZDA, † 19. april 1914, Milford, Pennsylvania, ZDA.
Poglej Kardinalno število in Charles Sanders Peirce
Ekvipolentnost
Ekvipolentnost (oznaka \approx \, ali \sim \) je pojem, ki se uporablja v matematiki v povezavi z dvema množicama.
Poglej Kardinalno število in Ekvipolentnost
Element (matematika)
Element (tudi član množice) je v matematiki katerikoli posamezni objekt, ki je sestavni del množice.
Poglej Kardinalno število in Element (matematika)
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej Kardinalno število in Eulerjeva funkcija fi
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Kardinalno število in Georg Ferdinand Cantor
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Poglej Kardinalno število in Glavni števnik
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Kardinalno število in Grupa
Hedetniemijeva domneva
točkah potrebuje 3 barve. Hedetniemijeva domneva je v teoriji grafov domneva, ki jo je formuliral Stephen Travis Hedetniemi leta 1966.
Poglej Kardinalno število in Hedetniemijeva domneva
Kardinalnost
Kardinalnost (tudi moč množice ali števnost množice) množice je merilo za merjenje števila elementov v množici oziroma za velikost množice.
Poglej Kardinalno število in Kardinalnost
Končna množica
Kônčna mnóžica je v matematiki množica s končnim številom elementov.
Poglej Kardinalno število in Končna množica
Kontinuum (razločitev)
Kontinuum je lahko.
Poglej Kardinalno število in Kontinuum (razločitev)
Kontinuum (teorija množic)
Kontinuum v teoriji množic pomeni realna števila ali pripadajoče kardinalno število, ki ga označujemo s \mathfrak.
Poglej Kardinalno število in Kontinuum (teorija množic)
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Kardinalno število in Matematika
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Kardinalno število in Naravno število
Prazna množica
Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.
Poglej Kardinalno število in Prazna množica
Razred (teorija množic)
Rázred je v teoriji množic skupina množic (lahko tudi drugih matematičnih objektov), ki imajo nedvoumno definirano značilnost pripadajočo vsem članom.
Poglej Kardinalno število in Razred (teorija množic)
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Kardinalno število in Realno število
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kardinalno število in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst števil
realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.
Poglej Kardinalno število in Seznam vrst števil
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Poglej Kardinalno število in Teorija množic
Transfinitno število
Transfinitno število je vsako kardinalno ali ordinalno število, ki je večje kot katerokoli končno število, vendar ni absolutno neskončno.
Poglej Kardinalno število in Transfinitno število
Večkratna množica
Večkrátna mnóžica se v matematiki razlikuje od množice, ker ima lahko več enakih elementov.
Poglej Kardinalno število in Večkratna množica
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Kardinalno število in Vektorski prostor