Kazalo
89 odnosi: Abeczedarium Szlowenszko, Adam Ivanoci, Akoš Dončec, Alojzije Jembrih, Antun Vranić, Arsen Glič, Đuro Blažeka, Štefan Korolija, Štefan Sijarto, Štefan Zagrebec, Čakavščina, Božica Brkan, Božica Pažur, Bohoričica, Boltižar Milovec, Braslav (panonski knez), Dolinsko, Dolinsko narečje, Donji Kraljevec, Donji Vidovec, Előd Dudás, Emerih Bratuša, Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto, Folkloristika, Franjo Sušnik, Gorski kotar, Gregor Jožef Plohel, Grgur Mekinić, Hruševka, Hrvaščina, Hrvaška književnost, Ignac Kristijanović, Ivan Kuhar, Ivan Rupert Gusić, Jožef, Jožef Ficko (pisatelj), Jožef Košič, Jožef Margitaj, Južnoslovanski jeziki, Juraj Maljevec, Karlovac (razločitev), Katolicsanszki katekizmus z glávnimi zgodbami biblije, Knige 'zoltárszke, Kozjansko-bizeljsko narečje, Krátka summa velikoga katekizmussa, Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke, Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa, Kroatistika, Krscsanszke nôve peszmene knige, Leopold Volkmer, ... Razširi indeks (39 več) »
Abeczedarium Szlowenszko
Abeczedarium Szlowenszko (Slovenski abecednik) je druga tiskana knjiga v prekmurščini iz leta 1725.
Poglej Kajkavščina in Abeczedarium Szlowenszko
Adam Ivanoci
Adam Ivanoci (madžarsko Ivanóczy Ádám), slovenski katoliški duhovnik, * 1756, Ivanovci, † 27. februar 1824, Beltinci.
Poglej Kajkavščina in Adam Ivanoci
Akoš Dončec
Akoš Anton Dončec (madžarsko Doncsecz Ákos Antal), madžarsko-slovenski jezikoslovec in prevajalec, * 1988, Verica-Ritkarovci, Porabje, Madžarska.
Poglej Kajkavščina in Akoš Dončec
Alojzije Jembrih
Alojz(ije) Jembrih hrvaški kroatolog, literarni zgodovinar, leksikograf, jezikoslovec, slavist in filolog.
Poglej Kajkavščina in Alojzije Jembrih
Antun Vranić
Antun (Anton) Vranić hrvaški pisec, prevajalec, katoliški duhovnik, pomožni dekan.
Poglej Kajkavščina in Antun Vranić
Arsen Glič
Arsen Glič ali Arsenije Glić, hrvaški nabožni pisec, hagiograf in frančiškan slovenskega rodu, 23. januar 1724, Gradec, † 24. april 1773, Koprivnica.
Poglej Kajkavščina in Arsen Glič
Đuro Blažeka
Đuro Blažeka, hrvaški jezikoslovec, leksikograf, strokovnjak za kajkavščino, * 8. april 1968, Prelog.
Poglej Kajkavščina in Đuro Blažeka
Štefan Korolija
Štefan (Stjepan) Korolija hrvaški pisec, prevajalec, avtor kajkavske književnosti, zagrebški kanonik.
Poglej Kajkavščina in Štefan Korolija
Štefan Sijarto
Štefan (Števan) Sijarto (madžarsko Szijjártó István) slovenski pisatelj, pesnik, pastor in učitelj na Ogrskem.
Poglej Kajkavščina in Štefan Sijarto
Štefan Zagrebec
Štefan Zagrebec (rojen kot Matija Marković), hrvaški književnik in pridigar, avtor kajkavske baročne književnosti, * ok.
Poglej Kajkavščina in Štefan Zagrebec
Čakavščina
Čakavščina (hrvaško čakavština, čakavica, čakavsko narječje, v lastni govorici čakavščina, čakavski jazik, ter čokovščina, čokovski jazik, čokovsko noričje) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob kajkavščini in štokavščini.
Poglej Kajkavščina in Čakavščina
Božica Brkan
Božica Brkan je hrvaška pisateljica in novinarka.
Poglej Kajkavščina in Božica Brkan
Božica Pažur
Božica Pažur hrvaška književnica, esejistka, urednica.
Poglej Kajkavščina in Božica Pažur
Bohoričica
Rokopis Prešernove ''Zdravice'' v bohoričici Primer vzhodnoštajerske različice Bohoričeve pisave: molitvenik ''Pripravlanye k-eno srezhnoi ſmerti'' (1750). Bohoríčica je slovenska pisava, ki jo je v času reformacije prvi uporabljal slovenski protestant Primož Trubar, avtor prvih dveh slovenskih tiskanih knjig – Abecednika in Katekizma.
Poglej Kajkavščina in Bohoričica
Boltižar Milovec
Boltižar (Baltazar) Milovec, hrvaški (kajkavski) katoliški župnik, jezuit, pridigar, zgodovinar, verski pisatelj, * Stanetinec, 7. avgust, 1612; † Zagreb, 17. januar, 1678.
Poglej Kajkavščina in Boltižar Milovec
Braslav (panonski knez)
Braslavov regnum se je sprva razširjal le južno od Drave; leta 896 se je razširil tudi na sever, vendar zaradi madžarskih vpadov Braslav verjetno ni mogel nadzirati vsega ozemlja Braslav je bil konec 9.
Poglej Kajkavščina in Braslav (panonski knez)
Dolinsko
Dvorec Beltinci v 1930. Muri pri Ižakovcih Odransko polje Dolinsko je ravnina v južnem delu Prekmurja v Vzhodni Sloveniji, na levem bregu reke Mure.
Poglej Kajkavščina in Dolinsko
Dolinsko narečje
Dolinsko narečje je poleg goričkega in ravenskega narečja eno izmed štirih glavnih narečij prekmurščine, ki ga govorijo na južnem delu Prekmurja v okolici Turnišča, Črenšovcev, Beltincev in Hotize.
Poglej Kajkavščina in Dolinsko narečje
Donji Kraljevec
Donji Kraljevec (madžarsko Murakirály kajkavsko Dolnji Kralevec) je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Donji Kraljevec; le-ta pa spada pod Medžimursko županijo.
Poglej Kajkavščina in Donji Kraljevec
Donji Vidovec
Tradicionalna kajkavska okrasitev nad oknom neke stare hiše v Donjem Vidovcu. Donji Vidovec (madžarsko Muravid, kajkavsko Dolnji Vidovec) je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Donji Vidovec; le-ta pa spada pod Medžimursko županijo.
Poglej Kajkavščina in Donji Vidovec
Előd Dudás
Előd Dudás, madžarski jezikoslovec, slavist, slovenist, kroatist, prevajalec.
Poglej Kajkavščina in Előd Dudás
Emerih Bratuša
Emerih Bratuša, slovenski rimokatoliški duhovnik in narodni buditelj, * 15. julij 1817, Varaždin, † 24. februar 1849, Ljutomer.
Poglej Kajkavščina in Emerih Bratuša
Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto
Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto (Evangeliji na vse nedelje in praznike med letom) je ena od prvih knjig Petra Dajnka, ki jih je Dajnko še v bohoričici pisal leta 1817.
Poglej Kajkavščina in Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto
Folkloristika
Folkloristika je interdisciplinarna veda o folklori (ljudskem duhovnem in materialnem izročilu), povezana z etnologijo in s filologijo.
Poglej Kajkavščina in Folkloristika
Franjo Sušnik
Franjo (Franc) Sušnik hrvaški leksikograf, jezikoslovec.
Poglej Kajkavščina in Franjo Sušnik
Gorski kotar
Zemljevid Gorskega kotarja na Hrvaškem. istoimenskem narodnem parku. Gorski kotar je del Primorsko-goranske županije in predstavlja hribovito gozdnato področje med Karlovcem in Rijeko.
Poglej Kajkavščina in Gorski kotar
Gregor Jožef Plohel
Gregor Jožef Plohel (ali Plochl), slovenski rimskokatoliški duhovnik, ptujski dekan, verski pisec, avtor prve knjige v vzhodni štajerščini.
Poglej Kajkavščina in Gregor Jožef Plohel
Grgur Mekinić
Grgur Mekinić, hrvaški (gradiščanski) pisatelj, evangeličanski duhovnik.
Poglej Kajkavščina in Grgur Mekinić
Hruševka
Hruševka je naselje v Občini Kamnik.
Poglej Kajkavščina in Hruševka
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Kajkavščina in Hrvaščina
Hrvaška književnost
Vinodolski statut (1288) Hrvaška literatura se nanaša na literarna dela, pripisana srednjeveški in moderni kulturi Hrvatov, Hrvaške in hrvaškega jezika.
Poglej Kajkavščina in Hrvaška književnost
Ignac Kristijanović
Ignac (Ignjat) Kristijanović, hrvaški (kajkavski) pisatelj, prevajalec in škof.
Poglej Kajkavščina in Ignac Kristijanović
Ivan Kuhar
Ivan Kuhar (rojen Janoš Kühar) (Murska Sobota, 29. junij, 1880. – Prelog, 1. maj, 1941.) je hrvaški pisatelj rimskokatoliški duhovnik, slovenskega rodu iz Slovenske krajine (Prekmurje).
Poglej Kajkavščina in Ivan Kuhar
Ivan Rupert Gusić
Ivan Rupert Gusić (Guszich) hrvaški župnik, redovnik benediktinskega reda in prevajalec Nove zaveze v kajkavščino.
Poglej Kajkavščina in Ivan Rupert Gusić
Jožef
Jožef je moško osebno ime.
Poglej Kajkavščina in Jožef
Jožef Ficko (pisatelj)
Kratak pregléd sztaroga zakona. Jožef Ficko (madžarsko Ficzkó József) rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, slovenskega rodu, pisal je v hrvaščini (gradiščanščini).
Poglej Kajkavščina in Jožef Ficko (pisatelj)
Jožef Košič
Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.
Poglej Kajkavščina in Jožef Košič
Jožef Margitaj
Jožef Margitaj (rojen kot Jožef Majhon), hrvaško-madžarski profesor glasbe, učitelj, novinar in pisatelj, madžaronski propagandist, * 9. marec, 1854, Črenšovci 6. junij, 1934, Budimpešta Margitaj se je rodil v današnjem južnem Prekmurju očetu, medžimurskemu Hrvatu in učitelju Francu Majhnu in materi Ani Titler.
Poglej Kajkavščina in Jožef Margitaj
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Kajkavščina in Južnoslovanski jeziki
Juraj Maljevec
Juraj (Jurij) Maljevec (Maljevac) ali Gregur Kapucin hrvaški (kajkavski) pisatelj, kapucinski redovnik, slovenskega rodu, * 2. marec 1734, Perudina, † 20. januar 1812, Varaždin.
Poglej Kajkavščina in Juraj Maljevec
Karlovac (razločitev)
Karlovac (slov. in kajkavsko tudi Karlovec) je lahko.
Poglej Kajkavščina in Karlovac (razločitev)
Katolicsanszki katekizmus z glávnimi zgodbami biblije
Katolicsanszki katekizmus z glávnimi zgodbami biblije (Katoliški katekizem z glavnimi zgodbami biblije) je prekmurski katoliški katekizem avtorja Jožefa Sakoviča iz leta 1907.
Poglej Kajkavščina in Katolicsanszki katekizmus z glávnimi zgodbami biblije
Knige 'zoltárszke
Knige 'zoltárszke (Knjiga psalmov) je prekmurski prevod knjige psalmov (žoltárov), ki jo je prevedel Aleksander Terplan evangeličanski duhovnik v Puconcih leta 1848.
Poglej Kajkavščina in Knige 'zoltárszke
Kozjansko-bizeljsko narečje
Kozjansko-bizeljsko narečje (znano tudi kot brežiško-kozjansko narečje ali bizeljsko-obsoteljsko narečje) je narečje slovenskega jezika znotraj štajerske narečne skupine.
Poglej Kajkavščina in Kozjansko-bizeljsko narečje
Krátka summa velikoga katekizmussa
Krátka summa velikoga katekizmussa (Kratko bistvo velikega katekizma) je prvi prekmurski katoliški katekizem, ki ga je napisal Mikloš Küzmič.
Poglej Kajkavščina in Krátka summa velikoga katekizmussa
Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke
Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke ali Vandalszka vüszta (Kratki nauk madžarskega jezika za začetnika, madžarsko Kis magyar nyelvtan) je madžarsko-slovenska (prekmurska) slovnica Jožefa Košiča, ki ga je napisal leta 1833.
Poglej Kajkavščina in Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke
Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa
Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa (Križev pot na 14 štacijonov ali postaj) je križev pot Jožefa Košiča v prekmurskem jeziku iz leta 1843.
Poglej Kajkavščina in Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa
Kroatistika
Baščanska plošča, darovnica, napisana v glagolici v hrvaščini. Kroatistika (hrvaški študiji, hrvatistika) je interdisciplinarna veda, ki v ožjem jedrnem smislu proučuje hrvaški jezik in književnost (kot posebno področje slavistike), v širšem pa vključuje študij hrvaške kulture v njeni sodobni prisotnosti in zgodovinskem obsegu.
Poglej Kajkavščina in Kroatistika
Krscsanszke nôve peszmene knige
Krszcsanszke nôve peszmene knige (Nove krščanske pesmene knjige ali pesmarice) je evangeličanska cerkvena pesmarica Mihaela Barle, ki jo je napisal 1823, tiskala jo je Katalin Kultsár v Šopronu.
Poglej Kajkavščina in Krscsanszke nôve peszmene knige
Leopold Volkmer
Spominsko obeležje v Destrniku Leopold Volkmer, slovenski duhovnik, vzgojitelj, ljudski pesnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in skladatelj, * 13. oktober 1741, Ljutomer, † 7. februar 1816, Destrnik.
Poglej Kajkavščina in Leopold Volkmer
Maksimilijan Vrhovac
Maksimilijan Vrhovac (Verhovácz), zagrebški škof in pisatelj, * 23. november 1752, Karlovec, † 16. december 1827, Zagreb.
Poglej Kajkavščina in Maksimilijan Vrhovac
Maruševec
Maruševec (madžarsko Máriasócszentgyörgy, kajkavsko Maršuvic) je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Maruševec Varaždinske županije.
Poglej Kajkavščina in Maruševec
Mihael Kotsmar
Mihael Kotsmar ali Kerčmar(?) (madžarsko Kotsmar Mihály) slovenski evangeličanski pastor in pisatelj na Madžarskem.
Poglej Kajkavščina in Mihael Kotsmar
Mihalj Šilobod
Mihalj Šilobod-Bolšić ali Mijo Šilobod (Sillobod-Bollsich) hrvaški matematik, pisatelj, katoliški duhovnik, avtor prve kajkavske aritmetike.
Poglej Kajkavščina in Mihalj Šilobod
Mijo Lončarić
Mijo Lončarić hrvaški jezikoslovec, dialektolog, strokovnjak in poznavalec kajkavščine.
Poglej Kajkavščina in Mijo Lončarić
Molitvena kniga
Davidov 50. psalm ''(žoltar)'' v izdaji Knige molitvene iz leta 1847. Molitvena kniga ali Kniga Molitvena je molitvenik v prekmurščini in drugo pomembnejše delo Mikloša Küzmiča.
Poglej Kajkavščina in Molitvena kniga
Narečna književnost
Narečna književnost je avtorsko leposlovje v narečju kakega od knjižnih jezikov.
Poglej Kajkavščina in Narečna književnost
Nemčizem
koroškem plebiscitu leta 1920: »Mama, ne ''štimajte'' glasujte za Jugoslavijo, kar moram ''ajnrukat'' v vojsko za kralja Petra!« Ležeče zapisani besedi sta germanizma. Nemčízem ali germanízem je prvina nemščine v kakem drugem jeziku, na primer slovenščini.
Poglej Kajkavščina in Nemčizem
Nikola Krajačević
Nikola Krajačević Sartorius (staro kajkavsko: Miklouš Krajačević, prekmursko Mikloš Krajačevič), kajkavsko-hrvaški pesnik, pisatelj, rimskokatoliški duhovnik, * 29. november 1581, Sisek, † 9. marec 1653, Zagreb.
Poglej Kajkavščina in Nikola Krajačević
Nouvi Zákon
Originalna izdaja Nouvega Zákona v razstavi knjižnice, Murska Sobota, 2009. Nouvi Zákon (Novi Testament, Novi Zakon), je prevod Nove zaveze v prekmurščino.
Poglej Kajkavščina in Nouvi Zákon
Prekmurski knjižni jezik
Prekmurski knjižni jezik ali prekmurska knjižna norma (prekmursko Prekmörski, ali Prekmürski kniževni jezik) je bil jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmurskega narečja.
Poglej Kajkavščina in Prekmurski knjižni jezik
Priština
Priština (ali,, ali) je glavno mesto Republike Kosovo, delno priznane države na Balkanu, ki je razglasila neodvisnost 17.
Poglej Kajkavščina in Priština
Prihod Hrvatov
Prihod Hrvatov na Jadran, Oton Iveković Prihod Hrvatov se v hrvaški zgodovini nanaša na prihod tiste slovanske skupine, ki je na področje Dalmacije prinesla etnično oznako Hrvati.
Poglej Kajkavščina in Prihod Hrvatov
Regnum Carantanum
''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9.
Poglej Kajkavščina in Regnum Carantanum
Sazhetek vüzhenja 'Slaven'skega po nedelah
Sazhetek vüzhenja 'Slaven'skega po nedelah (Začetek slovenskega pouka po nedeljah) je učbenik za nedeljske šole, obenem prvo delo Petra Dajnka, štajerskega pisca v bohoričici.
Poglej Kajkavščina in Sazhetek vüzhenja 'Slaven'skega po nedelah
Sedem laži
Sedem laži je krajša slovenska ljudska pravljica.
Poglej Kajkavščina in Sedem laži
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Kajkavščina in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam osebnosti iz Občine Beltinci
Seznam osebnosti iz Občine Beltinci vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Kajkavščina in Seznam osebnosti iz Občine Beltinci
Seznam osebnosti iz Občine Brežice
Seznam osebnosti iz Občine Brežice vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Občini Brežice.
Poglej Kajkavščina in Seznam osebnosti iz Občine Brežice
Seznam prekmurskih rokopisov
Porabje). prekmurska pesmarica. Mihálja Gaberja (1825, Serdica pri Rogašovcih). Jurija Mariča. Seznam prekmurskih rokopisov.
Poglej Kajkavščina in Seznam prekmurskih rokopisov
Sisek
Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.
Poglej Kajkavščina in Sisek
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Kajkavščina in Slavonija
Slovanska osamosvojena narečja
Slovanska osamosvojena narečja ali slovanski mikrojeziki so slovanska narečja, ki so se ločila od slovanskih samostojnih jezikov.
Poglej Kajkavščina in Slovanska osamosvojena narečja
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Kajkavščina in Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Kajkavščina in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Kajkavščina in Slovenci
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Kajkavščina in Srbohrvaščina
Stanetinec
Stanetinec je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Štrigova; le-ta pa spada pod Medžimursko županijo.
Poglej Kajkavščina in Stanetinec
Stanko Vraz
Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.
Poglej Kajkavščina in Stanko Vraz
Szlovenszki abecedár
Szlovenszki abecedár (Slovenski abecednik) je evangeličanski učbenik Mihaela Bakoša v prekmurščini iz leta 1786.
Poglej Kajkavščina in Szlovenszki abecedár
Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov
''Sztarine'' v rokopisu. Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov tudi Sztarine Zseleznih ino Szalaszkih Szlovencov (Starine Železnih in Zalskih Slovencev, madžarsko Vas és Zala megyei szlovénok régiségei) je rokopisno delo Jožefa Košiča iz leta 1845.
Poglej Kajkavščina in Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov
Szvéti Angel csuvár
Druga izdaja (1890). Szvéti Angel csuvár (Sveti angel varuh) je prekmurski katoliški molitvenik in pesmarica Jožefa Borovnjaka iz 1875.
Poglej Kajkavščina in Szvéti Angel csuvár
Szvéti evangyeliomi
Slovenskem Porabju). Szvéti evangeliomi (1841). Szvéti evangeliomi (1858). Krajačevićovi ''Szveti evangeliomi'' iz leta 1651. Szvéti evangyeliomi ali Szvéti evangeliomi (Sveti evangeliji) so delni prevod katoliške Nove zaveze v prekmurščino, ki ga je Mikloš Küzmič prevedel iz kajkavskih, slovenskih, latinskih in madžarskih virov.
Poglej Kajkavščina in Szvéti evangyeliomi
Tkalec, Varaždinska županija
Tkalec (nekoč Kalec) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Breznica Varaždinske županije.
Poglej Kajkavščina in Tkalec, Varaždinska županija
Vid Balog
Vid Balog, hrvaški igralec, pisatelj in prevajalec, * 31. januar 1972, Koprivnica, Hrvaška.
Poglej Kajkavščina in Vid Balog
Vivodina
Vivodina je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Ozalj Karlovške županije.
Poglej Kajkavščina in Vivodina
Vprašanje prekmurščine kot jezika
Obstajajo argumenti za pojmovanje prekmurščine kot jezika, ker se je dolgo časa uporabljala v knjižni obliki.
Poglej Kajkavščina in Vprašanje prekmurščine kot jezika
Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov
Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov (Izobraženi Slovenec in Slovenska med Muro in Rabo, madžarsko Művelt szlovén férfi és nő a Mura és a Rába között) je etiketa, ki jo je leta 1845 napisal Jožef Košič.
Poglej Kajkavščina in Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov
1812
1812 (MDCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Kajkavščina in 1812
Prav tako znan kot Kajkavica, Kajkavska hrvaščina, Kajkavski govor, Kajkavski jezik, Kajkavsko najrečje, Kajkavskohrvaški jezik, Kajkavskohrvaščina, Kajkavština.