Kazalo
36 odnosi: Adolf Hermann Kolbe, Alotropija, Amonijev cianat, Anorganska spojina, Beljakovina, Claude Louis Berthollet, Copleyjeva medalja, Fosforjev pentasulfid, Friderik Pregl, Germain Henri Hess, Jean Henri Hassenfratz, Justus von Liebig, Kakodil, Karolinski inštitut, Kemijska formula, Marcellin Berthelot, Mineral, Mlečna kislina, Natrij, Ogljikov disulfid, Ogljikova skupina, Oligoklaz, Periodni sistem elementov, Piruvična kislina, Selen, Seznam članov Nemške akademije znanosti Leopoldina, Seznam švedskih kemikov, Seznam kemijskih vsebin, Seznam kemikov, Silicij, Uppsala, Wöhlerjeva sinteza, 1779, 1848, 20. avgust, 7. avgust.
Adolf Hermann Kolbe
Adolph Wilhelm Hermann Kolbe, nemški kemik, * 27. september 1818, Elliehausenu blizu Göttingena, Hanoversko kraljestvo, † 25. november 1884, Leipzig, Nemško cesarstvo.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Adolf Hermann Kolbe
Alotropija
Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Alotropija
Amonijev cianat
Chemical compound Amonijev cianat je anorganska spojina s formulo +-.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Amonijev cianat
Anorganska spojina
Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Anorganska spojina
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Beljakovina
Claude Louis Berthollet
Claude Louis Berthollet je bil savojsko-francoski kemik, ki je leta 1804 postal podpredsednik francoskega Senata, * 9. december 1748, Talloires, Francija, † 6. november 1822, Arcueil, Francija.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Claude Louis Berthollet
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Copleyjeva medalja
Fosforjev pentasulfid
Fosforjev pentasulfid je anorganska spojina, katere molekularna formula je P4S10.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Fosforjev pentasulfid
Friderik Pregl
Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Friderik Pregl
Germain Henri Hess
Germain Henri Hess, švicarsko-ruski kemik in zdravnik, * 7. avgust 1802, Ženeva, Švica, † 30. november 1850, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Germain Henri Hess
Jean Henri Hassenfratz
Jean Henri Hassenfratz, francoski mineralog, fizik, kemik in politik, * 20. december 1755, Pariz, Francija, † 26. februar 1827, Pariz.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Jean Henri Hassenfratz
Justus von Liebig
Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Justus von Liebig
Kakodil
Kakodil, dikakodil, tetrametildiarzin, alkarzin ali manjši del ''»Cadetove kadeče se tekočine«'' je organska arzenova spojina s formulo (CH3)2As—As(CH3)2.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Kakodil
Karolinski inštitut
Karolinski inštitut je javna medicinska univerza s sedežem v Občini Solna (del mestnega območja Stockholma) na Švedskem.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Karolinski inštitut
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Kemijska formula
Marcellin Berthelot
Pierre Eugène Marcellin Berthelot, francoski kemik in politik, * 25. oktober 1827, Pariz, Francija, † 18. marec 1907, Pariz, Francija.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Marcellin Berthelot
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Mineral
Mlečna kislina
Vzorec mlečne kisline Mlečna kislina (IUPAC-ime: 2-hidroksipropanojska kislina, v uporabi je tudi ime propan-2-olska kislina) je šibka karboksilna kislina s tremi ogljikovimi atomi, s kemijsko formulo C3H6O3.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Mlečna kislina
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Natrij
Ogljikov disulfid
Ogljikov disulfid je brezbarvna, hlapna in vnetljiva tekočina s kemijsko formulo CS2.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Ogljikov disulfid
Ogljikova skupina
Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Ogljikova skupina
Oligoklaz
Oligoklaz je kamninotvorni mineral iz niza plagioklaznih glinencev.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Oligoklaz
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Periodni sistem elementov
Piruvična kislina
Pirúvična kislína je monokarboksilna oksokislina s formulo CH3-CO-COOH.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Piruvična kislina
Selen
Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Selen
Seznam članov Nemške akademije znanosti Leopoldina
Seznam članov Nemške akademije znanosti Leopoldina.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Seznam članov Nemške akademije znanosti Leopoldina
Seznam švedskih kemikov
Seznam švedskih kemikov.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Seznam švedskih kemikov
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemikov
Seznam najpomembejših kemikov.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Seznam kemikov
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Silicij
Uppsala
Zračni posnetek mesta Uppsala je četrto največje švedsko mesto in glavno mesto istoimenskega okrožja.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Uppsala
Wöhlerjeva sinteza
Wöhlerjeva sinteza je pretvorba amonijevega cianata v sečnino.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Wöhlerjeva sinteza
1779
1779 (MDCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in 1779
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in 1848
20. avgust
20.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in 20. avgust
7. avgust
7.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in 7. avgust
Prav tako znan kot Berzelius, Jöns Jakob Berzelius.