Kazalo
29 odnosi: Avgust III. Poljski, Avgust Močni, Avstrijska nasledstvena vojna, Šlezijske cerkve milosti, Španska nasledstvena vojna, Giovanni Battista Bononcini, Grad Mirna, Grad Znojmo, Habsburška monarhija, Habsburžani, Karanac, Karel VI. Habsburški, Karel VII. Wittelsbach, Karel X. Francoski, Leopold I. Habsburški, Ludvik Jožef, dofen Francije, Ogrska, Palatinat, Přemyslidi, Pragmatična sankcija, Seznam avstrijskih vladarjev, Seznam madžarskih vladarjev, Steber Svete trojice, Olomouc, Stolnica sv. Martina, Bratislava, Utrechtski mir, Velika severna vojna, Veritas (Monaldi & Sorti), Volilna kneževina Bavarska, Wittelsbachi.
Avgust III. Poljski
Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.
Poglej Jožef I. Habsburški in Avgust III. Poljski
Avgust Močni
Avgust Močni, na Saškem Friderik Avgust I., na Poljskem Avgust II., saški volilni knez, poljski kralj, veliki knez Litve, * 12. maj 1670, Dresden, † 1. februar 1733, Varšava. Avgust je bil na čelu protestantske volilne kneževine Saške od leta 1694. Leta 1697 je postal tudi vladar Poljske-Litve in je za pridobitev tega prestola celo prestopil v katoliško vero.
Poglej Jožef I. Habsburški in Avgust Močni
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Poglej Jožef I. Habsburški in Avstrijska nasledstvena vojna
Šlezijske cerkve milosti
Cerkev milosti v Miliczu/Militschu Šest protestantskih cerkev v Šleziji nosi naziv cerkve milosti, ker so jih v skladu z Alstadtsko konvencijo iz leta 1707 zgradili po milosti cesarja Jožefa. I., (katoliškega) vladarja Šlezije.
Poglej Jožef I. Habsburški in Šlezijske cerkve milosti
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Poglej Jožef I. Habsburški in Španska nasledstvena vojna
Giovanni Battista Bononcini
Giovanni Battista Bononcini, tudi Giovanni Battista Buononcini, italijanski baročni skladatelj in violončelist, * 18. julij 1670, Modena, † 9. julij 1747, Dunaj.
Poglej Jožef I. Habsburški in Giovanni Battista Bononcini
Grad Mirna
Grad Mirna (nemško Burg Neudegg) je grad na Dolenjskem, ob sotočju rek Mirne in Vejarščice, na podaljšanem rebru hriba Gorenjske gore na nadmorski višini 263 m.
Poglej Jožef I. Habsburški in Grad Mirna
Grad Znojmo
Grad Znojmo je grad v mestu Znojmo, ki je zgodovinsko mesto na Moravskem, Češka.
Poglej Jožef I. Habsburški in Grad Znojmo
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Jožef I. Habsburški in Habsburška monarhija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Jožef I. Habsburški in Habsburžani
Karanac
Karanac (madžarsko: Karancs, srbsko: Kapaнaц stari naziv Karanča) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Kneževi Vinogradi; le-ta pa spada pod Osiješko-baranjsko županijo.
Poglej Jožef I. Habsburški in Karanac
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Jožef I. Habsburški in Karel VI. Habsburški
Karel VII. Wittelsbach
Karel VII.
Poglej Jožef I. Habsburški in Karel VII. Wittelsbach
Karel X. Francoski
Karel X., kralj Francije in Navare, * 9. oktober 1757, Versailles, † 6. november 1836, Gorica.
Poglej Jožef I. Habsburški in Karel X. Francoski
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Jožef I. Habsburški in Leopold I. Habsburški
Ludvik Jožef, dofen Francije
Ludvik Jožef Francoski (polno ime Louis Joseph Xavier François), * 22. oktober 1781, † 4. junij 1789.
Poglej Jožef I. Habsburški in Ludvik Jožef, dofen Francije
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Jožef I. Habsburški in Ogrska
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Jožef I. Habsburški in Palatinat
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Jožef I. Habsburški in Přemyslidi
Pragmatična sankcija
Pragmatična sankcija je pravni akt o dedovanju habsburških dežel.
Poglej Jožef I. Habsburški in Pragmatična sankcija
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Jožef I. Habsburški in Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam madžarskih vladarjev
Seznam madžarskih vladarjev, vključuje ogrske velike kneze (895–1000), kralje (1000–1918) in regenta Miklósa Horthyja (1920–1944).
Poglej Jožef I. Habsburški in Seznam madžarskih vladarjev
Steber Svete trojice, Olomouc
Steber Svete trojice v Olomoucu je 35 m visoko baročno kužno znamenje, zgrajeno v letih 1716-1754.
Poglej Jožef I. Habsburški in Steber Svete trojice, Olomouc
Stolnica sv. Martina, Bratislava
Stolnica svetega Martina (Katedrála svätého Martina, Szent Márton-dóm ali Koronázó templom, Kathedrale des Heiligen Martin) je cerkev v Bratislavi na Slovaškem in stolnica katoliške nadškofije v Bratislavi.
Poglej Jožef I. Habsburški in Stolnica sv. Martina, Bratislava
Utrechtski mir
Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).
Poglej Jožef I. Habsburški in Utrechtski mir
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Jožef I. Habsburški in Velika severna vojna
Veritas (Monaldi & Sorti)
Veritas je zgodovinski roman in tretji del niza sedmerih knjig, ki jih skupno pišeta zakonca Rita Monaldi in Francesco Sorti.
Poglej Jožef I. Habsburški in Veritas (Monaldi & Sorti)
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Jožef I. Habsburški in Volilna kneževina Bavarska
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Jožef I. Habsburški in Wittelsbachi