Hitreje kot brskalnik!
11 odnosi: Edo (mesto), Gejša, Grad Edo, Hanamači, Kabuki, Kjoto, Obdobje Edo, Prostitucija, Sto znamenitih vedut Eda, Triinpetdeset postaj na Tokaido, Ukijo-e.
Edo (mesto)
Edo je nekdanje ime Tokia.
Novo!!: Jošivara in Edo (mesto) · Poglej več »
Gejša
Gejše (芸者) (/ˈɡeɪʃə/; japonsko), znana tudi kot geiko (芸子) (v Kjotu in Kanazavi) ali geigi (芸妓), so razred japonskih umetnic in zabavljačic, ki so usposobljene za tradicionalne japonske sloge uprizoritvenih umetnosti, kot so ples, glasba in petje, ter so izkušene sogovornice in voditeljice.
Novo!!: Jošivara in Gejša · Poglej več »
Grad Edo
Grad Edo (江戸城, Edo-džō) je ravninski grad, ki ga je leta 1457 zgradil Ōta Dōkan v Edu, okrožje Tošima, provinca Musaši.
Novo!!: Jošivara in Grad Edo · Poglej več »
Hanamači
Hanamači (花街, lit. »mesto cvetov«) je okrožje, kjer živijo in delajo Kanazavu so bila najbolj aktivna med obdobji 1820–30 in 1867–1954. Tri okrožja, ki se zdaj imenujejo ''čajagai'', preživijo in pogosto predstavljajo javne predstave med največjimi turističnimi sezonami. * Higaši Čaja Gai (vzhodno okrožje čajnice) * Niši Čaja Gai (okrožje zahodne čajnice) * Kazuemači (pisarniško mesto).
Novo!!: Jošivara in Hanamači · Poglej več »
Kabuki
Kabuki (歌舞伎) je klasična oblika japonske plesne drame.
Novo!!: Jošivara in Kabuki · Poglej več »
Kjoto
Kjoto (/ˈkjoʊtoʊ/; japonsko: 京都, Kjōto), uradno mesto Kjoto (京都市, Kjōto-ši), je glavno mesto prefekture Kjoto na Japonskem.
Novo!!: Jošivara in Kjoto · Poglej več »
Obdobje Edo
Obdobje Edo (江戸時代, Edo džidai) ali obdobje Tokugava (徳川時代, Tokugava džidai) je obdobje med letoma 1603 in 1867 v zgodovini Japonske, ko je bila Japonska pod oblastjo šogunata Tokugava in 300 regionalnih daimjojev v državi.
Novo!!: Jošivara in Obdobje Edo · Poglej več »
Prostitucija
Prostitutka okoli 1890 Prostitúcija (iz latinskega prostituere »prostituirati se«, sestavljeno iz pro »pred, spredaj« in statuere »postaviti«, dobesedno »postavljati pred «) je poklic ali postranska zaposlitev izvajanja spolne dejavnosti v zameno za plačilo.
Novo!!: Jošivara in Prostitucija · Poglej več »
Sto znamenitih vedut Eda
Sto znamenitih vedut Eda (名所江戸百景 Meisho Edo Hjakkei) je zbirka lesorezov ukijo-e, ki jih je začel in večinoma dokončal Utagava Hirošige (1797–1858).
Novo!!: Jošivara in Sto znamenitih vedut Eda · Poglej več »
Triinpetdeset postaj na Tokaido
, v tu predstavljeni izdaji Hōeidō 1833–1834), je zbirka lesorezov ukijo-e, ki jih je njihov avtor Utagava Hirošige ustvaril po prvem potovanju po Tōkaidō leta 1832.Louis-Frédéric Nussbaum. (2005). v Enciklopediji Japonske, p. 973. Pot Tōkaidō med Edom (današnji Tokio), glavnim mestom šogunata in cesarsko prestolnico Kjoto, je bila glavna pot in prevozna žila stare Japonske. Je tudi najpomembnejša od »Petih cest«, to je pet glavnih cest na Japonskem (Gokaidō), ki so jih ustvarili in zgradili v obdobju Edo z namenom, dodatno okrepiti nadzor osrednje uprave nad celotno državo. Čeprav je izdaja Hōeidō je daleč najbolj znana, je tema triinpetdesetih postaj na Tokaido bila tako priljubljena, da je Hirošige konec koncev ustvaril kakih 30 različnih zbirk lesorezov o poti, ki se med seboj zelo razlikujejo, tako po velikosti (ōban ali čuban), zasnovi in celo po številu (nekatere med njimi vsebujejo le odtise). Izdaja Hōeidō Tōkaidō je najbolj znano delo Hirošige in po nakladi najbolj uspešna zbirka japonskih ukijo-e grafik. V seriji Hokusajevih Šestintrideset pogledov na goro Fudži je zbirka utemeljila to novo pomembno temo, to je ukijo-e, krajinski lesorez, tudi imenovan fūkei-ga, ki posebno poudarja »slavne poglede« (meišo). Te krajinske grafike so v celoti izkoristile nove možnosti, ki jih je nudil zahodni pristop s perspektive - pristop, ki so ga japonski umetniki v tistem trenutku v celoti osvojili in prevzeli. Hirošigejeve zbirke so bile od vsega začetka popoln uspeh, ne samo na Japonskem, temveč kasneje tudi na zahodu.
Novo!!: Jošivara in Triinpetdeset postaj na Tokaido · Poglej več »
Ukijo-e
Ukijo-e je smer v japonske umetnosti, ki je cvetela od 17.
Novo!!: Jošivara in Ukijo-e · Poglej več »
