Kazalo
47 odnosi: Ašina Helu, Altaj, Azija, Šindžjang, Čuvaši, Baškirji, Džoči, Džungarija, Donski kozaki, Evrazijska stepa, Geografija Rusije, Hanti, Hanti-Mansijsk, Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje, Hantijščina, Išim, Išim (reka), Ilteriš kagan, Kazahstan, Kipčaki, Kujbišev, Rusija, Kumanija, Navadni krt, Nogajci, Ob, Peter Simon Pallas, Poimenski seznam rek, Pomeni imen asteroidov: 14001–15000, Pomeni imen asteroidov: 16001–17000, Ruska zasedba Sibirije, Rusko-krimske vojne, Semipalatinsk, Seznam rek po dolžini, Sibirija, Sibirska cesta, Surgut, Testni poligon Semipalatinsk, Tjumen, Tobol, Tobolsk, Transsibirska železnica, Velika geografska odkritja, Volga, Zahodni turški kaganat, Zlata horda, 1 E6 m, 1277.
Ašina Helu
Išbara kagan (staroturško 𐰃𐱁𐰉𐰺𐰀𐰴𐰍𐰣, Ïšbara qaγan, kitajsko 沙缽略可汗/沙钵略可汗, pinjin shābōlüè kěhàn) z osebnim imenom Ašina Helu (kitajsko 阿史那賀魯/阿史那贺鲁, pinjin āshǐnà hèlǔ) je bil zadnji kagan Zahodnega turškega kaganata, ki je vladal od leta 651 do 658 * ni znano, † 659.
Poglej Irtiš in Ašina Helu
Altaj
Jezero Kučerla v Altaju. Gora Beluha. Gorovje Altaj je gorovje v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se združijo Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan in kjer imata povirja reki Irtiš in Ob.
Poglej Irtiš in Altaj
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Irtiš in Azija
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Poglej Irtiš in Šindžjang
Čuvaši
Čuvaši (čuvaško чăваш, mn. чăвашсе́м, rusko чуваши, Čuvaši) so turška etnična skupina, prvotno naseljena od porečja Volge do Sibirije.
Poglej Irtiš in Čuvaši
Baškirji
Baškirji (baškirsko Башҡорттар, latinizirano Bashqorttar, IPA) so kipčaška, turška etnična skupina, domorodna v Rusiji.
Poglej Irtiš in Baškirji
Džoči
Džoči (Зүчи, Züči, tudi Džöči in Džuči) je bil najstarejši sin mongolskega poglavarja poglavarja Džingiskana in njegove prve žene Börte in kan Džočijevega ulusa, * okoli 1182, Karakorum, Hamag Mongol, † februar 1227, Kumanija, Mongolsko cesarstvo.
Poglej Irtiš in Džoči
Džungarija
Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang.
Poglej Irtiš in Džungarija
Donski kozaki
Donski kozaki ali Donci so kozaki, ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke Don.
Poglej Irtiš in Donski kozaki
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Irtiš in Evrazijska stepa
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Irtiš in Geografija Rusije
Hanti
Hanti (hantsko Hanti), v starejši literaturi znani tudi kot Ostjaki (rusko остяки, Ostjaki), so skupaj z Mansi avtohtoni ugrski prebivalci Avtonomnega okrožja Hanti-Mansi v ruski zahodni Sibiriji, v zgodovini znanega kot Jugra.
Poglej Irtiš in Hanti
Hanti-Mansijsk
Hanti Mansijsk je mesto v Rusiji.
Poglej Irtiš in Hanti-Mansijsk
Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje
Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje–Jugra (rusko in mansijsko Ханты-Мансийский автономный округ — Югра, Hanti-Mansijski avtonomni okrug — Jugra; hantijsko Хӑнты-Мансийской Aвтономной Округ) ali Hantija-Mansija je federalni subjekt Rusije (avtonomno okrožje Tjumenske oblasti).
Poglej Irtiš in Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje
Hantijščina
Hantijščina (hant. ханты ясаӈ, latinizirano hanty jasang) je eden jezikov ugrijske podskupine ugrofinske skupine jezikov, ki skupaj s samojedskimi jeziki tvorijo uralsko jezikovno družino.
Poglej Irtiš in Hantijščina
Išim
Išim je mesto v Rusiji, tretje največje v Tjumenski oblasti za Tjumenom in Tobolskom.
Poglej Irtiš in Išim
Išim (reka)
Išim v Astani Išim (Išim; kazaško Esil) je 2450 km dolga reka, ki teče po ozemlju Kazahstana in Rusije, nakar se izlije v Irtiš. Teče skozi glavno mesto Kazahstana Astana. Reka delno plovna predvsem v njenem spodnjem delu, nje zgornji del pa teče kozi glavno mesto Kazahstana.
Poglej Irtiš in Išim (reka)
Ilteriš kagan
Ilteriš kagan (staroturško 𐰃𐰠𐱅𐰼𐰾:𐰴𐰍𐰣, Elteris čajan, kitajsko 頡跌利施可汗/颉跌利施可汗, Xiédiēlìshīkěhàn) z osebnim imenom Ašina Kutlug (kitajsko 阿史那骨篤祿/阿史那骨笃禄, āshǐnà gǔdǔlù) je bil ustanovitelj Drugega turškega kaganata, ki je vladal v letih 682–691, * ni znano, † 691.
Poglej Irtiš in Ilteriš kagan
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Irtiš in Kazahstan
Kipčaki
Naselitveno in vplivno območje Kipčakov okoli leta 1200 Kipčaki (kitajsko 高車, pinjin Gāochē, W.-G. Kao-che, tudi Gaogüy ali Kao-kü) ali Polovci (rusko Половцы, Polovci, ljudstvo iz stepe) so bili turško nomadsko ljudstvo in konfederacija, ki so v srednjem veku naseljevali del evrazijske stepe.
Poglej Irtiš in Kipčaki
Kujbišev, Rusija
Kujbišev je mesto v Rusiji, upravno središče Kujbiševskega rajona Novosibirske oblasti.
Poglej Irtiš in Kujbišev, Rusija
Kumanija
Kumanija je eksonim za Kumansko-Kipčaško kunfederacijo, plemensko zvezo v zahodnem delu Evrazijske stepe od 10.
Poglej Irtiš in Kumanija
Navadni krt
Navadni ali evropski krt (znanstveno ime Talpa europaea) je vrsta žužkojedov, prilagojen na življenje pod zemljo.
Poglej Irtiš in Navadni krt
Nogajci
Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).
Poglej Irtiš in Nogajci
Ob
Ob je reka v Zahodni Sibiriji, četrta najdaljša v Rusiji (5410 km od izvira Irtiša, 3650 km od izvira Katuna) in druga najdaljša v Aziji.
Poglej Irtiš in Ob
Peter Simon Pallas
Peter Simon Pallas, nemški prirodoslovec in raziskovalec, * 22. september 1741, Berlin, Prusija, † 8. september 1811, Berlin.
Poglej Irtiš in Peter Simon Pallas
Poimenski seznam rek
Poimenski seznam rek.
Poglej Irtiš in Poimenski seznam rek
Pomeni imen asteroidov: 14001–15000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 14001 do 15000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Irtiš in Pomeni imen asteroidov: 14001–15000
Pomeni imen asteroidov: 16001–17000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 16001 do 17000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Irtiš in Pomeni imen asteroidov: 16001–17000
Ruska zasedba Sibirije
Rusko osvajanje Sibirije se je dogajalo v 16.
Poglej Irtiš in Ruska zasedba Sibirije
Rusko-krimske vojne
Sergej Vasiljevič Ivanov: ''Straža na meji Moskovske kneževine'' Rusko-krimske vojne so bile vojne med Ruskim carstvom in Tatari Krimskega kanata v 16.
Poglej Irtiš in Rusko-krimske vojne
Semipalatinsk
Seméj (Semej) do leta 2007 znan kot Semipalatinsk (kazaško Семипалатинск, rusko: Семипалатинск), v letih 1917–1920 pa kot Alaš-kala (kazaško Алаш-қала, Alash-qala), je mesto v Kazahstanu, v Vzhodno Kazaški regiji in v kazahstanskem delu Sibirije.
Poglej Irtiš in Semipalatinsk
Seznam rek po dolžini
Nil Seznam rek po dolžini.
Poglej Irtiš in Seznam rek po dolžini
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Irtiš in Sibirija
Sibirska cesta
Karta Sibirske ceste v 18. st. (zeleno) in v zgodnjem 19. st. (rdeče). Sibirska cesta (Сибирский тракт, Sibirsky trakt), tudi Moskovska cesta (Московский тракт, Moskovsky trakt) in Velika cesta (Bolshoi trakt, Большой тракт), je bila stara vojaška in trgovska pot, ki je povezovala evropsko Rusijo, vodila preko Sibirije in Vladivostoku dosegla Tihi ocean ter se kasneje odcepila čez Mongolijo v Kalgan na Kitajsko.
Poglej Irtiš in Sibirska cesta
Surgut
Surgut (p; hantijsko: Сәрханӆ, Sərhanł) je mesto v Hanti-Mansijskem avtonomnem okrožju v Rusiji na reki Ob blizu sotočja z reko Irtiš.
Poglej Irtiš in Surgut
Testni poligon Semipalatinsk
Testni poligon Semipalatinsk (STS ali Semipalatinsk-21), znan tudi kot Poligon, je bil primarno testno prizorišče za jedrsko orožje Sovjetske zveze.
Poglej Irtiš in Testni poligon Semipalatinsk
Tjumen
Tjumen (italic, Tjumen) je največje mesto in upravno središče Tjumenske oblasti, Rusija.
Poglej Irtiš in Tjumen
Tobol
Tobol (rusko Тобoл, tatarsko Тобыл, kazaško Тобыл) je reka v Kazahstanu in Rusiji.
Poglej Irtiš in Tobol
Tobolsk
Tobolsk je mesto ob sotočju rek Tobol in Irtiš v Tjumenski oblasti v Sibiriji v Rusiji.
Poglej Irtiš in Tobolsk
Transsibirska železnica
Tránssibírska želéznica (rusko Транссибирская магистраль, Транссиб (Transsibirskaja magistral', Transsib)), zgrajena med letoma 1891 in 1916 je mreža železnic, ki povezuje evropski del Rusije s pokrajinami Ruskega Daljnega vzhoda.
Poglej Irtiš in Transsibirska železnica
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Irtiš in Velika geografska odkritja
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Irtiš in Volga
Zahodni turški kaganat
Zahodni turški kaganat ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic) je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7.
Poglej Irtiš in Zahodni turški kaganat
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Irtiš in Zlata horda
1 E6 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 106 metrov (1.000 km) do 107 m (10.000 km).
Poglej Irtiš in 1 E6 m
1277
1277 (MCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Irtiš in 1277