Kazalo
81 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Al-Bitrudži, Algebrsko število, Apolonij, Aritmetika, Aryabhata I., Augustin Louis Cauchy, Šestdesetiški številski sistem, Število, Število bet, Število zlatega reza, Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Cahenova konstanta, Calabijev trikotnik, Catalanova konstanta, Celi del, Charles Hermite, Copeland-Erdőseva konstanta, Desetiški ulomek, Diofant, Dirichletova funkcija eta, Dokaz s protislovjem, E (matematična konstanta), Elementi (Evklid), Engelov razvoj, Epicikloida, Erdős-Borweinova konstanta, Euler-Mascheronijeva konstanta, Evdoks, Evklid, Evklid-Eulerjev izrek, Gaussova konstanta, Georg Ferdinand Cantor, Hermitov problem, Heronski trikotnik, Hilbertovi problemi, Hinčinova konstanta, Hipas, Hipocikloida, Iracionalno število, Johann Heinrich Lambert, Julius Wilhelm Richard Dedekind, Konstanta omega, Kvadratni koren števila 2, Kvadratni koren števila 3, Kvadratni koren števila 5, Kvadratno iracionalno število, Lagrangeevo število, Leonardo Fibonacci, Leonhard Euler, ... Razširi indeks (31 več) »
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Iracionalno število in Adrien-Marie Legendre
Al-Bitrudži
Nur-al-Din abu-Išak al-Bitrudži, špansko-arabski astronom in filozof, * okoli 1130, Maroko, † okoli 1204.
Poglej Iracionalno število in Al-Bitrudži
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Iracionalno število in Algebrsko število
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Iracionalno število in Apolonij
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Iracionalno število in Aritmetika
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Poglej Iracionalno število in Aryabhata I.
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Iracionalno število in Augustin Louis Cauchy
Šestdesetiški številski sistem
Šestdesetíški ali seksagezimálni števílski sistém je številski sistem z osnovo 60.
Poglej Iracionalno število in Šestdesetiški številski sistem
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Iracionalno število in Število
Število bet
Število bet se uporablja na podoben način kot število alef.
Poglej Iracionalno število in Število bet
Število zlatega reza
Graf kvadratne funkcije zlatega reza \Phi^2 - \Phi - 1\.
Poglej Iracionalno število in Število zlatega reza
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, oziroma formula BBP, je v matematiki formula za računanje števila π, ki jo je leta 1995 odkril kanadski matematik Simon Plouffe.
Poglej Iracionalno število in Bailey-Borwein-Plouffejeva formula
Cahenova konstanta
Cahenova konstánta je v matematiki konstanta definirana kot vsota alternirajoče neskončne vrste enotskih ulomkov, katerih imenovalci so zaporedni členi Sylvestrovega zaporedja zmanjšani za 1: Prvi člen vrste je pri tem določen po dogovoru kot a_.
Poglej Iracionalno število in Cahenova konstanta
Calabijev trikotnik
300px Calabijev trikotnik je posebni trikotnik, ki ga je odkril Eugenio Calabi, in je določen s svojo značilnostjo, da ima tri različne postavitve za svoj največji včrtani kvadrat.
Poglej Iracionalno število in Calabijev trikotnik
Catalanova konstanta
Catalanova konstánta (oznaki G ali C_) je v matematiki konstanta, ki se včasih pojavi pri ocenah v kombinatoriki.
Poglej Iracionalno število in Catalanova konstanta
Celi del
Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.
Poglej Iracionalno število in Celi del
Charles Hermite
Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.
Poglej Iracionalno število in Charles Hermite
Copeland-Erdőseva konstanta
Copeland-Erdőseva konstanta je matematična konstanta skonstruirana s pripojitvijo praštevil v desetiškem zapisu in je ena od Smarandachejevih zaporedij: Konstanta je dana z: kjer je pn n-to praštevilo.
Poglej Iracionalno število in Copeland-Erdőseva konstanta
Desetiški ulomek
Desetíški ulómek je ulomek, katerega imenovalec je potenca števila 10.
Poglej Iracionalno število in Desetiški ulomek
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Poglej Iracionalno število in Diofant
Dirichletova funkcija eta
language.
Poglej Iracionalno število in Dirichletova funkcija eta
Dokaz s protislovjem
Dokàz s protislóvjem je vrsta logičnega argumenta, kjer se za potrebe argumenta privzame neko predpostavko T kot pravilno in s sklepanjem iz te trditve in drugih že dokazanih trditev in aksiomov pride do protislovnega rezultata, iz česar se lahko sklepa, da je predpostavka T nujno logično napačna.
Poglej Iracionalno število in Dokaz s protislovjem
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Iracionalno število in E (matematična konstanta)
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop.
Poglej Iracionalno število in Elementi (Evklid)
Engelov razvoj
Engelov razvoj pozitivnega realnega števila x je enolično nepadajoče zaporedje pozitivnih celih števil \, da velja: Racionalna števila imajo končni Engelov razvoj, iracionalna pa neskončnega.
Poglej Iracionalno število in Engelov razvoj
Epicikloida
Krivulja v rdeči barvi je epicikloida, ki nastane pri spremljanju gibanja izbrane točke na manjšem krogu s polmerom r.
Poglej Iracionalno število in Epicikloida
Erdős-Borweinova konstanta
Erdős-Borweinova konstanta je vsota obratnih vrednosti Mersennovih števil.
Poglej Iracionalno število in Erdős-Borweinova konstanta
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Poglej Iracionalno število in Euler-Mascheronijeva konstanta
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Poglej Iracionalno število in Evdoks
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Iracionalno število in Evklid
Evklid-Eulerjev izrek
Evklid-Eulerjev izrek je v matematiki izrek, ki povezuje popolna števila z Mersennovimi praštevili.
Poglej Iracionalno število in Evklid-Eulerjev izrek
Gaussova konstanta
Gaussova konstánta (oznaka G) je v matematiki konstanta, določena kot obratna vrednost aritmetično-geometrične sredine števila 1 in kvadratnega korena števila 2: 0,8346268416740731862814297327990468 \ldots \!\,.
Poglej Iracionalno število in Gaussova konstanta
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Iracionalno število in Georg Ferdinand Cantor
Hermitov problem
Hermitov problem je v matematiki odprti problem, ki ga je leta 1848 postavil Charles Hermite.
Poglej Iracionalno število in Hermitov problem
Heronski trikotnik
Herónski trikótnik je v geometriji trikotnik, katerega dolžine stranic in ploščina so vsa cela števila.
Poglej Iracionalno število in Heronski trikotnik
Hilbertovi problemi
Hilbertovi problemi obsegajo seznam (takrat nerešenih) 23 matematičnih problemov, ki jih je objavil nemški matematik David Hilbert na Mednarodnem matematičnem kongresu v Parizu leta 1900.
Poglej Iracionalno število in Hilbertovi problemi
Hinčinova konstanta
Hinčinova konstanta je v teoriji števil konstanta, ki kaže da je geometrična sredina delnih količnikov razvoja v verižni ulomek za skoraj vsa realna števila \xi\, enaka ne glede na vrednost \xi\,.
Poglej Iracionalno število in Hinčinova konstanta
Hipas
Hipas (Híppasos), starogrški matematik in filozof, živel v 5. stoletju pr. n. št. Hipas je bil pitagorejec.
Poglej Iracionalno število in Hipas
Hipocikloida
deltoido). Hipocikloida je v geometriji ravninska krivulja, ki nastane z zasledovanjem gibanja stalne točke na obodu manjše krožnice, ki se vrti znotraj večje krožnice.
Poglej Iracionalno število in Hipocikloida
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej Iracionalno število in Iracionalno število
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.
Poglej Iracionalno število in Johann Heinrich Lambert
Julius Wilhelm Richard Dedekind
Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.
Poglej Iracionalno število in Julius Wilhelm Richard Dedekind
Konstanta omega
Konstanta omega je matematična konstanta določena kot: Je vrednost \operatorname_(1): kjer je \operatorname_ Lambertova funkcija W za realne argumente, ki je rešitev enačbe: oziroma: Ime konstante izhaja iz drugega imena za Lambertovo funkcijo W, funkcije Ω.
Poglej Iracionalno število in Konstanta omega
Kvadratni koren števila 2
kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.
Poglej Iracionalno število in Kvadratni koren števila 2
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Iracionalno število in Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Iracionalno število in Kvadratni koren števila 5
Kvadratno iracionalno število
Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti.
Poglej Iracionalno število in Kvadratno iracionalno število
Lagrangeevo število
Lagrangeeva števila so v matematiki zaporedja števil, ki se pojavljajo v mejah pri aproksimaciji iracionalnih števil z racionalnimi števili.
Poglej Iracionalno število in Lagrangeevo število
Leonardo Fibonacci
Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.
Poglej Iracionalno število in Leonardo Fibonacci
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Iracionalno število in Leonhard Euler
Leopold Kronecker
Leopold Kronecker, nemški matematik in logik, * 7. december 1823, Liegnitz, Prusija (sedaj Legnica, Poljska), † 29. december 1891, Berlin, Nemčija.
Poglej Iracionalno število in Leopold Kronecker
Mary Lucy Cartwright
Z leve: Dieter Gaier, Edward Collingwood in Mary Cartwright Dame Mary Lucy Cartwright, angleška matematičarka, * 17. december 1900, Aynho, grofija Northamptonshire, Anglija, † 3. april 1998, Cambridge, Anglija.
Poglej Iracionalno število in Mary Lucy Cartwright
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Poglej Iracionalno število in Matematična konstanta
Matematični dokaz
language.
Poglej Iracionalno število in Matematični dokaz
Michael Stifel
Naslovnica Stiflovega dela ''Ein Rechen Büchlin Vom EndChrist...'', Wittenberg 1532 225. stran Stiflovega dela ''Arithmetica Integra'', Nürnberg 1544 Michael Stifel (tudi Stiefel, Styfel, Stieffel, latinizirano Michaelis Stifelius), nemški menih, teolog, matematik in reformator, * 1487, Esslingen, Nemčija, † 19.
Poglej Iracionalno število in Michael Stifel
Millerjevi indeksi
Millerjevi indeksi ravnin v kubičnih kristalih Millerjevi indeksi so sistem zapisa kristalografskih ravnin in smeri v Bravaisovih mrežah.
Poglej Iracionalno število in Millerjevi indeksi
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Iracionalno število in Naravni logaritem
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Iracionalno število in Nerešeni matematični problemi
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
Poglej Iracionalno število in Niels Henrik Abel
Normalno število
Naj je b > 1 celo število in x realno število.
Poglej Iracionalno število in Normalno število
Obratna Fibonaccijeva konstanta
Obratna Fibonaccijeva konstanta (oznaka ψ) je v matematiki konstanta in je določena kot vsota obratnih vrednosti Fibonaccijevih števil: Razmerje zaporednih členov vsote konvergira k obratni vrednosti števila zlatega reza Φ.
Poglej Iracionalno število in Obratna Fibonaccijeva konstanta
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Iracionalno število in Pi
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Iracionalno število in Pitagorejstvo
Plavajoča vejica
Predstavitev v plavajoči vejici je za računalnik prilagojena različica znanstvenega zapisa, s katero se v tehniki in znanosti rešuje omejitev obsega števil, ki se jih lahko predstavi s fiksno vejico.
Poglej Iracionalno število in Plavajoča vejica
Podvojitev kocke
Podvojítev kócke (tudi Délski ali Déloški problem) je znan konstrukcijski problem iz klasične geometrije.
Poglej Iracionalno število in Podvojitev kocke
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Iracionalno število in Racionalno število
Rafael Bombelli
Rafael Bombelli, italijanski matematik, januar 1526, Bologna, Italija, † 1573, verjetno Rim.
Poglej Iracionalno število in Rafael Bombelli
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Iracionalno število in Realno število
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Iracionalno število in Riemannova funkcija zeta
Roger Apéry
Roger Apéry, francoski matematik grškega rodu, * 14. november 1916, Rouen, Francija, † 18. december 1994, Caen, Francija.
Poglej Iracionalno število in Roger Apéry
Seznam števil
Seznam člankov o številih.
Poglej Iracionalno število in Seznam števil
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Iracionalno število in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Iracionalno število in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst števil
realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.
Poglej Iracionalno število in Seznam vrst števil
Teorija diofantskih približkov
Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.
Poglej Iracionalno število in Teorija diofantskih približkov
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Iracionalno število in Transcendentno število
Vadim Valentinovič Zudilin
Vadim Valentinovič Zudilin, ruski matematik.
Poglej Iracionalno število in Vadim Valentinovič Zudilin
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Iracionalno število in Verižni ulomek
Vrtnica (matematika)
Krivulja vrtnica s 7 listi (''k''.
Poglej Iracionalno število in Vrtnica (matematika)
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Iracionalno število in Zgodovina števila π
Zlato razmerje
Zlato razmerje je iracionalno število oblike Definiramo ga lahko tudi kot razmerje stranic pravokotnika, ki mu po izrezu največjega kvadrata ostane pravokotnik z enakim razmerjem stranic.
Poglej Iracionalno število in Zlato razmerje