OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 573 odnosi: Adam Ivanoci, Agronomska fakulteta v Osijeku, Agronomska fakulteta v Zagrebu, Akademija dramske umetnosti v Zagrebu, Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu, Alan Ford, Aleš Benigar, Aleksander Geržina, Alojzije Jembrih, Anastazij, Anastazija, Andrej Ferjančič, Andrej II. Ogrski, Andrej III. Ogrski, Andrej Plenković, Ante Pavelić, Anto Baković, Anton Žabkar, Anton Foerster, Antun Vranić, April, Arhitekturna fakulteta v Zagrebu, Avgust, Avgust Jenko, AVNOJ, Avstrija, Đ, Đuro Blažeka, Š, Še vedno samska?, Šentandraž v Labotski dolini, ŠKŽ, Škver, Šokaščina, Štefan II. (hrvaški kralj), Štefan Modrinjak, Štefan V. Ogrski, Štokavščina, Ž, Željko, Župnija Razkrižje, Č, Čakavščina, Češčina, Čefurji raus!, Črna gora, Črni angel, varuh moj, Ć, Baška plošča, Banatska bolgarščina, ... Razširi indeks (523 več) » « Shrink indeks

Adam Ivanoci

Adam Ivanoci (madžarsko Ivanóczy Ádám), slovenski katoliški duhovnik, * 1756, Ivanovci, † 27. februar 1824, Beltinci.

Poglej Hrvaščina in Adam Ivanoci

Agronomska fakulteta v Osijeku

Agronomska fakulteta (izvirno hrvaško Poljoprivredni fakultet u Osijeku), s sedežem v Osijeku, je fakulteta, ki je članica Univerze v Osijeku.

Poglej Hrvaščina in Agronomska fakulteta v Osijeku

Agronomska fakulteta v Zagrebu

Agronomska fakulteta (izvirno hrvaško Agronomski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Agronomska fakulteta v Zagrebu

Akademija dramske umetnosti v Zagrebu

Akademija dramske umetnosti Akademija dramske umetnosti (izvirno hrvaško Akademija dramske umjetnosti u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Akademija dramske umetnosti v Zagrebu

Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu

Akademija likovnih umetnosti (izvirno hrvaško Akademija likovnih umjetnosti u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu

Alan Ford

Alan Ford na ovitku prve izdaje stripa Alan Ford je stripovski lik (izmišljena oseba), ki nastopa v istoimenskem stripu.

Poglej Hrvaščina in Alan Ford

Aleš Benigar

Aleš Benigar, tudi Aleksa Benigar, * 28. januar 1893 Zagreb, † 1. november 1988 Rim, slovenski katoliški duhovnik, frančiškan, misijonar na Kitajskem, profesor teologije, pisatelj in Božji služabnik.

Poglej Hrvaščina in Aleš Benigar

Aleksander Geržina

Aleksander Geržina, slovenski diplomat, * 19. julij 1966, Maribor.

Poglej Hrvaščina in Aleksander Geržina

Alojzije Jembrih

Alojz(ije) Jembrih hrvaški kroatolog, literarni zgodovinar, leksikograf, jezikoslovec, slavist in filolog.

Poglej Hrvaščina in Alojzije Jembrih

Anastazij

Anastazij je moško osebno ime.

Poglej Hrvaščina in Anastazij

Anastazija

Anastazija je žensko osebno ime.

Poglej Hrvaščina in Anastazija

Andrej Ferjančič

Andrej Ferjančič, slovenski pravnik in politik, * 30. oktober 1848, Slap pri Vipavi, † 14. julij 1927, Bled.

Poglej Hrvaščina in Andrej Ferjančič

Andrej II. Ogrski

Andrej II.

Poglej Hrvaščina in Andrej II. Ogrski

Andrej III. Ogrski

Andrej III.

Poglej Hrvaščina in Andrej III. Ogrski

Andrej Plenković

Andrej Plenković, hrvaški politik, * 8. april 1970, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Hrvaščina in Andrej Plenković

Ante Pavelić

Ante Pavelić, hrvaški poglavnik, voditelj NDH, * 14. julij 1889, Bradina (Bosna in Hercegovina), † 28. december 1959, Madrid (Španija).

Poglej Hrvaščina in Ante Pavelić

Anto Baković

Anto Baković, hrvaški katoliški duhovnik, pisatelj, politik, publicist, zgodovinar in časnikar, * 4. julij 1931, Goražde Jugoslavija, † 26. januar 2017, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Hrvaščina in Anto Baković

Anton Žabkar

Anton Žabkar, slovenski kapitan, obramboslovec in pedagog, * 23. november 1935, Beograd, Jugoslavija.

Poglej Hrvaščina in Anton Žabkar

Anton Foerster

Anton Foerster (Förster), slovenski skladatelj in dirigent češkega rodu, * 20. december 1837, Osenice pri Jičínu, Češka, † 17. Junij 1926, Novo mesto, Slovenija.

Poglej Hrvaščina in Anton Foerster

Antun Vranić

Antun (Anton) Vranić hrvaški pisec, prevajalec, katoliški duhovnik, pomožni dekan.

Poglej Hrvaščina in Antun Vranić

April

April ali mali traven je 4.

Poglej Hrvaščina in April

Arhitekturna fakulteta v Zagrebu

Arhitekturna fakulteta (tudi Fakulteta za arhitekturo; izvirno hrvaško Arhitektonski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Arhitekturna fakulteta v Zagrebu

Avgust

Avgust ali veliki srpan je osmi mesec gregorijanskega koledarja.

Poglej Hrvaščina in Avgust

Avgust Jenko

Avgust Alojzij Jenko, slovenski preporodovec in publicist, * 8. april 1894, Ljubljana, † 17. avgust 1914, Cer (Srbija).

Poglej Hrvaščina in Avgust Jenko

AVNOJ

Slovenska delegacija za AVNOJ Dokument AVNOJa o razglasitvi nove države AVNOJ (slovensko Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije; hrvaško (bosansko in črnogorsko) Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) je bil politično-predstavniški organ med 2.

Poglej Hrvaščina in AVNOJ

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Hrvaščina in Avstrija

Đ

desno Đ je črka (ustrezna mala črka je đ), ki se pojavlja v abecedah naslednjih jezikov: srbohrvaščina (in seveda vse njene različice: bošnjaščina, hrvaščina, srbščina), vietnamščina, severna samščina.

Poglej Hrvaščina in Đ

Đuro Blažeka

Đuro Blažeka, hrvaški jezikoslovec, leksikograf, strokovnjak za kajkavščino, * 8. april 1968, Prelog.

Poglej Hrvaščina in Đuro Blažeka

Š

Š š Š je dvajseta črka slovenske abecede.

Poglej Hrvaščina in Š

Še vedno samska?

Knjiga Še vedno samska? je slovenski roman, prvenec avtorice, publicistke in urednice Darje Korez Korenčan.

Poglej Hrvaščina in Še vedno samska?

Šentandraž v Labotski dolini

Šentandraž v Labotski dolini, redko tudi Šentandraž v Lavantinski dolini in Šentandraž v Labotu,, je naselje s približno 1.300 prebivalci v okraju Volšperk na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenske občine z okoli 10.000 prebivalci.

Poglej Hrvaščina in Šentandraž v Labotski dolini

ŠKŽ

ŠKŽ se lahko nanaša na.

Poglej Hrvaščina in ŠKŽ

Škver

kanalu sv. Jerneja v Seči Škver (beneško: squèro) je manjša obrtna delavnica oziroma ladjedelnica za izdelavo, obnavljanje in vzdrževanje izključno manjših lesenih plovil (do 25 ali 26 metrov), na tradicionalen, ročni način.

Poglej Hrvaščina in Škver

Šokaščina

Šokaščina (šokaško Šokački jezik) je južnoslovanski jezik, ki ga govorijo Šokci v Vojvodini.

Poglej Hrvaščina in Šokaščina

Štefan II. (hrvaški kralj)

Štefan II (hrvaško Stjepan II.), hrvaški kralj, * ?, † 1091.

Poglej Hrvaščina in Štefan II. (hrvaški kralj)

Štefan Modrinjak

Štefan Modrinjak, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pesnik, * 23. december 1774, Središče ob Dravi, † 8. oktober 1827, Sv. Miklavž.

Poglej Hrvaščina in Štefan Modrinjak

Štefan V. Ogrski

Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.

Poglej Hrvaščina in Štefan V. Ogrski

Štokavščina

Štokavščina je največja narečna skupina hrvaščine, srbščine in bosanščine (oziroma srbohrvaščine) in temelji na vprašalnici, oziroma na vprašalnem zaimku što (kaj).

Poglej Hrvaščina in Štokavščina

Ž

Ž ž Ž je petindvajseta, zadnja črka slovenske abecede.

Poglej Hrvaščina in Ž

Željko

Željko je moško osebno ime.

Poglej Hrvaščina in Željko

Župnija Razkrižje

Župnija Razkrižje je rimskokatoliška teritorialna župnija v okviru dekanije Ljutomer, sedaj del škofije Murska Sobota.

Poglej Hrvaščina in Župnija Razkrižje

Č

Č č Č je '''č'''etrta '''č'''rka slovenske abecede.

Poglej Hrvaščina in Č

Čakavščina

Čakavščina (hrvaško čakavština, čakavica, čakavsko narječje, v lastni govorici čakavščina, čakavski jazik, ter čokovščina, čokovski jazik, čokovsko noričje) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob kajkavščini in štokavščini.

Poglej Hrvaščina in Čakavščina

Češčina

Čéščina (češko čeština) je zahodnoslovanski jezik in je uradni jezik Češke republike.

Poglej Hrvaščina in Češčina

Čefurji raus!

Čefurji raus! je slovenski moderni roman, ki ga je napisal televizijski in filmski režiser, scenarist, kolumnist, pesnik in pisatelj Goran Vojnović ter je izšel leta 2008 pri Študentski založbi v Ljubljani v zbirki Beletrina.

Poglej Hrvaščina in Čefurji raus!

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Poglej Hrvaščina in Črna gora

Črni angel, varuh moj

Črni angel, varuh moj je potopisni roman slovenske pisateljice in etnologinje Sonje Porle, v katerem se prepletajo avtoričina osebna zgodba in družbeno-geografske značilnosti Afrike.

Poglej Hrvaščina in Črni angel, varuh moj

Ć

Ć ć Ć je črka hrvaške, srbske, poljske in lužiške abecede.

Poglej Hrvaščina in Ć

Baška plošča

Baška plošča Baška plošča je kamnita plošča, eden prvih spomenikov hrvaškega jezika, z vklesanim napisom v hrvaščini ter s pismenkami glagolice.

Poglej Hrvaščina in Baška plošča

Banatska bolgarščina

''Náša glás,'' banatsko bolgarski časopis. Banatska bolgarščina (banatsko bolgarsko Palćena bâlgàrsćijà jázić, ali Banátsća bâlgàrsćijà jázić, bolgarsko банатски български език, madžarsko Bánáti bolgár nyelv, Bánsági bolgár nyelv, nemško Banater Bulgarische Sprache, romunsko Limba bulgari bănăţeni, srbsko банатски бугарски језик) je osamosvojeno narečje bolgarskega jezika, ki ga govorijo Banatski Bolgari v Banatu, delu Srbije (v Vojvodini) in v Romuniji (v Transilvaniji).

Poglej Hrvaščina in Banatska bolgarščina

Barbo Waxensteini

Rodbina Barbo (tudi Barbo zu/von Waxenstein) je kranjska (kasneje slovenska) plemiška rodbina, ki izhaja iz Italije.

Poglej Hrvaščina in Barbo Waxensteini

Barka (pesem)

Janeza Pavla II. Barka je sodobna duhovna pesem, znana kot najljubša pesem papeža Janeza Pavla II. Gre za poljsko različico španske duhovne pesmi Pescador de hombres ('Ribiči ljudi'), ki jo je zložil Cesáreo Gabaráin v Madridu, je prišla na Poljsko leta 1974, ko jo je salezijanec Stanisław Szmidt prevedel v poljščino za katoliško laično gibanje Oase.

Poglej Hrvaščina in Barka (pesem)

Bataljon za specialno delovanje (Hrvaška)

Bataljon za specialno delovanje (hrvaško Bojna za specijalna djelovanja; kratica BSD) je elitna specialna vojaška enota, ki je podrejena neposredno Generalštabu Oboroženih sil Republike Hrvaške.

Poglej Hrvaščina in Bataljon za specialno delovanje (Hrvaška)

Bazilij Valentin

Pater Bazilij Valentin (pravo ime Albin Valentin), OBE, slovenski frančiškanski misijonar in pisatelj, * 29. avgust 1924, Vič, † 26. julij 1997, Melbourne.

Poglej Hrvaščina in Bazilij Valentin

Béla III.

Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.

Poglej Hrvaščina in Béla III.

Bedekovščina

Bedekovščina (hrvaško Bedekovčina) je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Bedekovščina Krapinsko-zagorske županije.

Poglej Hrvaščina in Bedekovščina

Bele stene

Pogled na Bele stene Bele stene (hrvaško Bijele stijene) so gorsko območje v osrednjem delu Velike Kapele na Hrvaškem.

Poglej Hrvaščina in Bele stene

Bezenye

Bezenye (hrvaško Bizonja, gradiščansko Bizunja, nemško Pallersdorf) je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Mosonmagyaróvári Županije Győr-Moson-Sopron.

Poglej Hrvaščina in Bezenye

Božica Brkan

Božica Brkan je hrvaška pisateljica in novinarka.

Poglej Hrvaščina in Božica Brkan

Božidar Borko

Božidar (Matija) Borko, slovenski novinar, publicist, prevajalec in urednik, * 2. februar 1896, Gomila pri Kogu, † 12. december 1980, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Božidar Borko

Božidar Flegerič

Božidar Flegerič, slovenski književnik, * 30. januar 1841, Vodranci, † 9. junij, 1907, Vodranci.

Poglej Hrvaščina in Božidar Flegerič

Bogoslovska smotra

Bogoslovska smotra (lat. Ephemerides Theologicae Zagrabienses) je hrvaška teološka znanstvena revija, ki jo izdaja Katoliška teološka fakulteta v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Bogoslovska smotra

Bojna ladja

HMS ''Royal Oak'' (08) leta 1937 portoriškega otoka Vieques leta 1984 HMS ''Dreadnought'' v pristanišču okoli 1906-07. Ladja je bila prednica bojnih ladij ''Yamato'', največja in najmočnejša uporabljena bojna ladja do sedaj, med preskusom v polni moči v zalivu Sukumo oktobra 1941 ''Petropavlovsk'', zgrajena leta 1915, v Helsingforsu, 31.

Poglej Hrvaščina in Bojna ladja

Bosanščina

Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.

Poglej Hrvaščina in Bosanščina

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).

Poglej Hrvaščina in Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina na Pesmi Evrovizije

2004). Marija Šestić v Helsinkih (2007). Laka v Beogradu (2008). Bosna in Hercegovina je na Pesmi Evrovizije prvič nastopila leta 1993.

Poglej Hrvaščina in Bosna in Hercegovina na Pesmi Evrovizije

Branimir Žganjer

Branimir Žganjer, slovenski filolog, pisatelj, in prevajalec, * 22. december 1919, Zagreb, † 2. januar 1999, Zagreb.

Poglej Hrvaščina in Branimir Žganjer

Branimir Gušić

Branimir Gušić, hrvaški otorinolaringolog, predavatelj in akademik, * 6. april 1901, Zagreb, † 7. julij 1975, Zagreb.

Poglej Hrvaščina in Branimir Gušić

Branko Milovanović

Branko Milovanović, slovenski ugankar in urednik, * 31. julij 1947, Crnjelovo Gornje, Socialistična federativna republika Jugoslavija.

Poglej Hrvaščina in Branko Milovanović

Briškola

Bríškola (izvirno italijansko briscola; hrvaško briškula, siciljansko brìscula, špansko la brisca) je italijanska igra s kartami za dva do šest igralcev.

Poglej Hrvaščina in Briškola

Brod (prehod)

Umetni brod čez potok za vozila in most za pešce Brod nadomešča most čez potok Prečenje reke na Islandiji Bród je kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti.

Poglej Hrvaščina in Brod (prehod)

Brod na Kolpi

Brod na Kolpi (hrvaško Brod na Kupi) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Delnice v Primorsko-goranski županiji.

Poglej Hrvaščina in Brod na Kolpi

Budimski pašaluk

Budimski pašaluk (osmansko turško ایالت بودین, Eyalet i-Budin, madžarsko Budai vilajet, srbsko Budimski vilajet ali Будимски вилајет, hrvaško Budimski vilajet) je bil administrativna ozemeljska enota Osmanskega cesarstva v Srednji Evropi in na Balkanu.

Poglej Hrvaščina in Budimski pašaluk

Bunjevščina

Bunjevščina (bunjevački jezik, ali bunjevački govor) je južnoslovanski jezik sporne narave.

Poglej Hrvaščina in Bunjevščina

Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci

Cerkev svetega Boštjana (prekmursko Sv. Sebaščana) se nahaja v kraju Pečarovci, župniji Pečarovci in v Občini Puconci.

Poglej Hrvaščina in Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci

Cerkev sv. Petra in Pavla, Hotiza

Cerkev sv.

Poglej Hrvaščina in Cerkev sv. Petra in Pavla, Hotiza

Cirilica

Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.

Poglej Hrvaščina in Cirilica

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Poglej Hrvaščina in Dalmacija

Dan zmage in domovinske hvaležnosti

Proslava ob 16. obletnici razvitja hrvaške zastave na trdnjavi v Kninu Dan zmage in domovinske hvaležnosti (hrvaško Dan pobjede i domovinske zahvalnosti) je hrvaški državni praznik, ki ga Hrvati praznujejo 5. avgusta.

Poglej Hrvaščina in Dan zmage in domovinske hvaležnosti

Davorin

Davorin je moško osebno ime.

Poglej Hrvaščina in Davorin

Daytonski sporazum

Voditelji sprtih strani podpisujejo sporazum; od leve proti desni: Slobodan Milošević, Alija Izetbegović in Franjo Tuđman Daytonski sporazum je mirovni sporazum, ki so ga sprte strani z ozemlja bivše SFRJ novembra 1995 podpisale v ameriškem mestu Dayton v zvezni državi Ohio, ter z njim končale vojno v Bosni in Hercegovini ter odločile o njeni prihodnosti.

Poglej Hrvaščina in Daytonski sporazum

De Corvatiae desolatione

De Corvatiae desolatione je govor, ki ga je imel Simon Begnius najprej med Petim lateranskim koncilom 27. aprila 1513; tukaj objavljeni govor pa pred papežem Leonom X. in kardinali 5. novembra 1516.

Poglej Hrvaščina in De Corvatiae desolatione

December

December ali gruden je dvanajsti mesec gregorijanskega koledarja, z 31 dnevi.

Poglej Hrvaščina in December

Delavska fronta

Delavska fronta (Hrvaško: Radnička fronta, krajše RF) je leva hrvaška politična stranka, ustanovljena 9.

Poglej Hrvaščina in Delavska fronta

Demografija Hrvaške

Hrvaška gostota prebivalstva po okrožjih v osebah na km2 iz leta 2011 Demografske značilnosti prebivalstva Hrvaške so znane s popisi, ki se običajno izvajajo v desetletnih presledkih in jih analizirajo različni statistični uradi od leta 1850.

Poglej Hrvaščina in Demografija Hrvaške

Diakritično znamenje

Ločeválno ali diakrítično známenje (diakrítični znák) je znamenje, zapisano nad, pod črko ali prek nje z namenom označitve njene spremenjene glasovne vrednosti, naglasa ali tona.

Poglej Hrvaščina in Diakritično znamenje

Dimitrij Zvonimir

Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.

Poglej Hrvaščina in Dimitrij Zvonimir

Distrikt Brčko

Distrikt Brčko je upravna enota Bosne in Hercegovine na severovzhodu države, blizu tromeje s Hrvaško in Srbijo.

Poglej Hrvaščina in Distrikt Brčko

Dobrinj

Dobrinj (hrvaško Dobrinj, italijansko Dobrigno) je naselje na otoku Krku (Hrvaška).

Poglej Hrvaščina in Dobrinj

Dolinsko

Dvorec Beltinci v 1930. Muri pri Ižakovcih Odransko polje Dolinsko je ravnina v južnem delu Prekmurja v Vzhodni Sloveniji, na levem bregu reke Mure.

Poglej Hrvaščina in Dolinsko

Dolinsko narečje

Dolinsko narečje je poleg goričkega in ravenskega narečja eno izmed štirih glavnih narečij prekmurščine, ki ga govorijo na južnem delu Prekmurja v okolici Turnišča, Črenšovcev, Beltincev in Hotize.

Poglej Hrvaščina in Dolinsko narečje

Dragotin Kette

Dragotin Kette, slovenski pesnik, * 19. januar 1876, Prem pri Ilirski Bistrici, † 26. april 1899, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Dragotin Kette

Dragutin Blažeković

Dragutin Blažeković, hrvaški general in jezikoslovec, * 1828, † 1893.

Poglej Hrvaščina in Dragutin Blažeković

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.

Poglej Hrvaščina in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Države članice Evropske unije

Evropska unija (EU) je politična in gospodarska unija 27 držav članic, ki so podpisnice ustanovnih pogodb unije in imajo s tem privilegije in obveznosti članstva.

Poglej Hrvaščina in Države članice Evropske unije

Drinske mučenke

Drinske mučenke je naziv za pet redovnic Hčera Božje ljubezni, ki so umrle mučeniške smrti med drugo svetovno vojno.

Poglej Hrvaščina in Drinske mučenke

Dugo Selo

Dugo Selo je satelitsko mesto Zagreba na Hrvaškem, s statusom mesta (hrv. Grad), ki ima okoli 10.000 prebivalcev (mestna občina po popisu 2021 šteje 17.861 ljudi) in je del Zagrebške županije.

Poglej Hrvaščina in Dugo Selo

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Hrvaščina in Dunaj

Dvigrad

Dvigrad, ena izmed treh grajskih vrat Ostanki hiš, v ozadju porušena cerkev sv. Sofije Dvigrad, tudi Dvograd (italijansko Duecastelli, Docastelli) je zapuščeno in porušeno srednjeveško mesto v jugozahodni Istri na Hrvaškem.

Poglej Hrvaščina in Dvigrad

Dvočrkje

Dvóčŕkje ali dígráf je v jezikoslovju skupina dveh črk, ki skupaj označujeta en glas.

Poglej Hrvaščina in Dvočrkje

Dvojezična križanka

Dvojezična križanka je kombinacija dveh križank na en, enak lik s tem, da je ena križanka sestavljena v enem jeziku, druga v drugem jeziku.

Poglej Hrvaščina in Dvojezična križanka

Dvojezičnost

Dvojezični znak v Piranu Dvojezičnost (ali s tujko bilingvizem) je pripadnost dvema kulturama (ali več kulturam), ki se kaže v treh značilnostih.

Poglej Hrvaščina in Dvojezičnost

Dvorec Eltz

Dvorec Eltz (hrvaško: Dvorac Eltz, nemško: Schloss Eltz) je baročni dvorec v Vukovarju na Hrvaškem.

Poglej Hrvaščina in Dvorec Eltz

Edvin Skrt

Edvin Skrt, slovenski diplomat, * 15. februar 1972, Šempeter pri Gorici Skrt je nekdanji veleposlanik Republike Slovenije v Kopenhagnu, ki poleg Danske pokriva še Islandijo, Norveško, Švedsko in Finsko.

Poglej Hrvaščina in Edvin Skrt

Ekonomska fakulteta v Osijeku

Ekonomska fakulteta (izvirno hrvaško Ekonomski fakultet u Osijeku), s sedežem v Osijeku, je fakulteta, ki je članica Univerze v Osijeku.

Poglej Hrvaščina in Ekonomska fakulteta v Osijeku

Ekonomska fakulteta v Splitu

Ekonomska fakulteta (izvirno hrvaško Ekonomski fakultet u Splitu), s sedežem v Splitu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Splitu.

Poglej Hrvaščina in Ekonomska fakulteta v Splitu

Ekonomska fakulteta v Zagrebu

Park in glavni vhod v stavbo na Ekonomski fakulteti. Ekonomska fakulteta (izvirno hrvaško Ekonomski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Ekonomska fakulteta v Zagrebu

Előd Dudás

Előd Dudás, madžarski jezikoslovec, slavist, slovenist, kroatist, prevajalec.

Poglej Hrvaščina in Előd Dudás

Elektrotehniška fakulteta v Osijeku

Elektrotehniška fakulteta (izvirno hrvaško Elektrotehnički fakultet u Osijeku), s sedežem v Osijeku, je fakulteta, ki je članica Univerze v Osijeku.

Poglej Hrvaščina in Elektrotehniška fakulteta v Osijeku

Elena

Elena je žensko osebno ime.

Poglej Hrvaščina in Elena

Emerik Ogrski

Emerik I. Ogrski (madžarsko: I. Imre, hrvaško: Emerik I./Mirko, slovaško: Imrich I.), ogrsko-hrvaški kralj, * 1174, Ogrsko kraljestvo, † 30. september/30. november 1204, Esztergom, Ogrsko kraljestvo.

Poglej Hrvaščina in Emerik Ogrski

Ero z onega sveta

Ero z onega sveta (hrv. Ero s onoga svijeta) je komična opera v treh dejanjih Jakova Gotovca.

Poglej Hrvaščina in Ero z onega sveta

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Poglej Hrvaščina in Evropska unija

Fakulteta ekonomije in turizma v Pulju

Fakulteta ekonomije in turizma (izvirno hrvaško Fakultet ekonomije i turizma dr. Mijo Mirković u Rijeci), s sedežem na Reki, je fakulteta, ki je članica Univerze na Reki.

Poglej Hrvaščina in Fakulteta ekonomije in turizma v Pulju

Fakulteta naravoslovnih matematičnih znanosti in kineziologije v Splitu

Fakulteta naravoslovnih matematičnih znanosti in kineziologije (izvirno hrvaško Fakultet prirodoslovno matematičkih znanosti i kineziologije u Splitu), s sedežem v Splitu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Splitu.

Poglej Hrvaščina in Fakulteta naravoslovnih matematičnih znanosti in kineziologije v Splitu

Fakulteta organizacije in informatike v Varaždinu

Fakulteta organizacije in informatike (izvirno hrvaško Fakultet organizacije i informatike), s sedežem v Varaždinu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Fakulteta organizacije in informatike v Varaždinu

Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu

Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu Fakulteta političnih znanosti (izvirno hrvaško Fakultet političkih znanosti u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu

Fakulteta prometnih znanosti v Zagrebu

Fakulteta prometnih znanosti (izvirno hrvaško Fakultet prometnih znanosti u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Fakulteta prometnih znanosti v Zagrebu

Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Zagrebu

Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Zagrebu. Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo (kratica FER), (izvirno hrvaško Fakultet elektrotehnike i računarstva u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Zagrebu

Fakulteta za elektrotehniko, strojništvo in ladjedelništvo v Splitu

Fakulteta za elektrotehniko, strojništvo in ladjedelništvo (izvirno hrvaško Fakultet elektrotehnike, strojarstva i brodogradnje u Splitu), s sedežem v Splitu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Splitu.

Poglej Hrvaščina in Fakulteta za elektrotehniko, strojništvo in ladjedelništvo v Splitu

Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo v Splitu

Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo (izvirno hrvaško Građevinsko-arhitektonski fakultet u Splitu), s sedežem v Splitu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Splitu.

Poglej Hrvaščina in Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo v Splitu

Fakulteta za kemijsko inženirstvo in tehnologijo v Zagrebu

Vhod v stavbo fakultete. Fakulteta za kemijsko inženirstvo in tehnologijo (izvirno hrvaško Fakultet kemijskog inženjerstva i tehnologije), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Fakulteta za kemijsko inženirstvo in tehnologijo v Zagrebu

Fakulteta za kemijsko tehnologijo v Splitu

Fakulteta za kemijsko tehnologijo (izvirno hrvaško Kemijsko-tehnološki fakultet u Splitu), s sedežem v Splitu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Splitu.

Poglej Hrvaščina in Fakulteta za kemijsko tehnologijo v Splitu

Fakulteta za strojništvo in ladjedelništvo v Zagrebu

Fakulteta za strojništvo in ladjedelništvo v Zagrebu (severna zgradba) Fakulteta za strojništvo in ladjedelništvo (izvirno hrvaško Fakultet strojarstva i brodogradnje u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Fakulteta za strojništvo in ladjedelništvo v Zagrebu

Farmacevtsko-biokemična fakulteta v Zagrebu

Farmacevtsko-biokemična fakulteta (izvirno hrvaško Farmaceutsko-biokemijski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Farmacevtsko-biokemična fakulteta v Zagrebu

Faruk Šehić

Faruk Šehić (*14. aprila 1970 v Bihaću) je bosanskohercegovski pisatelj, pesnik in novinar.

Poglej Hrvaščina in Faruk Šehić

Faust Vrančić

Faust Vrančić, (latinsko Faust Vranitus), hrvaški polihistor, jezikoslovec, inženir, izumitelj, škof in diplomat, * 1551, Šibenik, † 20. januar 1617, Benetke.

Poglej Hrvaščina in Faust Vrančić

Filozofska fakulteta v Osijeku

Filozofska fakulteta (izvirno hrvaško Filozofski fakultet u Osijeku), s sedežem v Osijeku, je fakulteta, ki je članica Univerze v Osijeku.

Poglej Hrvaščina in Filozofska fakulteta v Osijeku

Filozofska fakulteta v Pulju

Filozofska fakulteta (izvirno hrvaško Filozofski fakultet u Puli), s sedežem v Pulju, je bivša fakulteta, ki je bila članica Univerze na Reki.

Poglej Hrvaščina in Filozofska fakulteta v Pulju

Filozofska fakulteta v Splitu

Filozofska fakulteta (izvirno hrvaško Filozofski fakultet u Splitu), s sedežem v Splitu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Splitu.

Poglej Hrvaščina in Filozofska fakulteta v Splitu

Filozofska fakulteta v Zagrebu

250px Filozofska fakulteta (izvirno hrvaško Filozofski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Filozofska fakulteta v Zagrebu

Flamci

Flámci (nizozemsko Vlamingen, ednina Vlaming) so prebivalci Flandrije, severnega dela Belgije.

Poglej Hrvaščina in Flamci

Fonologija slovenskega knjižnega jezika

Slovenski jezik ima 29 različnih fonemov (glasnikov), 8 samoglasnikov ter 21 soglasnikov.

Poglej Hrvaščina in Fonologija slovenskega knjižnega jezika

Fran Ilešič

Fran Ilešič, tudi ~ Ilešić, slovenski literarni zgodovinar, univerzitetni profesor, * 30. julij 1871, Brezje pri Svetem Juriju ob Ščavnici, † 1. julij 1942, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Fran Ilešič

Fran Josip Knaflič

Fran Josip Knaflič, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in časnikar, * 4. marec 1880, Šmartno pri Litiji, † 13. november 1949, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Fran Josip Knaflič

Franc Blažič

Franc Blažič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, narodni buditelj in publicist, * 5. oktober 1829, Orehek, Postojna, † 27. julij 1899 Dolenja Vas, Lupoglav.

Poglej Hrvaščina in Franc Blažič

Franc But

Franc But, slovenski agronom, ekonomist, politik in diplomat, * 12. oktober 1962, Celje.

Poglej Hrvaščina in Franc But

France Bevk

Zakojci France Bevk, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec, urednik, politik * 17. september 1890, Zakojca pri Cerknem, † 17. september 1970, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in France Bevk

France Koblar

France Koblar, slovenski literarni zgodovinar, gledališki kritik, urednik in prevajalec, * 29. november 1889, Železniki, † 11. januar 1975, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in France Koblar

Franjo Flego

Franjo Flego (tudi Fran Flego), hrvaški politik, slovenskega rodu, * 17. marec 1852, Štrped, Buzet, † 25. december 1930, Počekaji.

Poglej Hrvaščina in Franjo Flego

Fulvio Tomizza

Fulvio Tomizza, italijanski pisatelj, * 26. januar 1935, Juricani v Istri, † 21. maj 1999, Trst.

Poglej Hrvaščina in Fulvio Tomizza

Gajica

Gájica (hrvaški:hrvatska abeceda/gajica) je latinična pisava, ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj.

Poglej Hrvaščina in Gajica

Geodetska fakulteta v Zagrebu

Geodetska fakulteta (izvirno hrvaško Geodetski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Geodetska fakulteta v Zagrebu

Giorgio Baglivi

Giorgio Baglivi (hrvaško Gjuro Baglivi), armensko-italijanski zdravnik, anatom in patolog, * 8. september 1668, Dubrovnik, † 15. junij 1707, Rim, Italija.

Poglej Hrvaščina in Giorgio Baglivi

Giovanni Maver

Giovanni Maver, italijanski slavist, * 18. februar 1891, Korčula, † 12. julij 1970, Rim.

Poglej Hrvaščina in Giovanni Maver

Glasbena akademija v Zagrebu

Stavba Akademije Glasbena akademija (izvirno hrvaško Muzička akademija u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Glasbena akademija v Zagrebu

Goran

Goran je moško osebno ime.

Poglej Hrvaščina in Goran

Gordan

Gordan je moško osebno ime.

Poglej Hrvaščina in Gordan

Gozdarska fakulteta v Zagrebu

Gozdarska fakulteta (izvirno hrvaško Šumarski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Gozdarska fakulteta v Zagrebu

Grad Šabec

Grad Šabec (Posrt, Possert, Schabez), tudi poznan kot Sv.

Poglej Hrvaščina in Grad Šabec

Grad Čakovec

Grad Čakovec ali Stari grad Zrinskih (hrvaško Stari grad Čakovec, madžarsko Csáktornya) je utrjeni grad ali dvorec v centru mesta Čakovca na Hrvaškem.

Poglej Hrvaščina in Grad Čakovec

Grad Bela

Grad Bela – Pusta Bela (hrvaško Pusta Bela) je nekoč stal južno nad naseljem Bela na nadmorski višini 430 m v Hrvaškem Zagorju na severovzhodnih obronkih Ivanščice in doline Bednje, jugozahodno od Varaždina, kjer je tudi kontroliral prehod čez Belski dol.

Poglej Hrvaščina in Grad Bela

Grad Belaj

Knez Janez Vajkard Turjaški (Auersperg) Grad Belaj ali dvorec Belaj (hrvaško Dvorac Belaj, italijansko Castello Bellai, nemško Schloss Bellay)) je pozno srednjeveški grad, ki stoji na vrhu manjšega griča, 212 n.v. v zaselku Belaj, ob lokalni cesti med vasjo Paz in Šušnjevico.

Poglej Hrvaščina in Grad Belaj

Grad Belec

Grad Belec (hrvaško Belecgrad) je nekoč stal na ravnem vrhu strmega griča 3,5 km severno od današjega naselja Belec v Hrvaškem Zagorju na južnem pobočju Ivanščice.

Poglej Hrvaščina in Grad Belec

Grad Cesargrad

gradu Kunšperk, 2007 Grad Cesargrad (hrvaško Cesargrad) je nekoč stal vrhu Cesargrajske gore neposredno nad reko Sotlo in mestecem Klanjec na meji med Slovenijo in Hrvaško in je bil ena največjih srednjeveških utrdb na Hrvaškem.

Poglej Hrvaščina in Grad Cesargrad

Grad Grobnik

Grad Grobnik (hrvaško Kaštel Grobnik) je grad nad naseljem Grobnik, v občini Čavle, ki spada pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Hrvaščina in Grad Grobnik

Grad Gvozdansko

Pogled na ruševine trdnjave Gvozdansko z glavne ceste. Pogled na ruševine trdnjave Gvozdansko z glavne ceste. Grad Gvozdansko (hrvaško: Utvrda Gvozdansko) je bil grad ali trdnjava, ki so jo v drugi polovici 15.

Poglej Hrvaščina in Grad Gvozdansko

Grad Kalnik

Reševine Starega gradu Kalnik. Grad Kalnik (hrvaško: Stari grad Veliki Kalnik, (nemško: Kemnek, madžarsko: Kemnuk, latinsko: Kemlek) je bil najstarejši srednjeveški fevdalni grad na Severu Hrvaške, ki je bil zgrajen konec 12. stoletja ali ob začetku 13. stoletja.

Poglej Hrvaščina in Grad Kalnik

Grad Kamengrad

Grad Kamengrad (hrvaško Štajngrad) je kot trdnjava nekoč stal na južnih pobočjih gore Macelj, okoli 6 km severno od Krapine, nad naseljem Donje Jesenje in njegovega zaselka Hercegi.

Poglej Hrvaščina in Grad Kamengrad

Grad Klana

Grad Klana (hrvaško Kaštel Klana) je bil grad nad naseljem Klana, v občini Klana, ki spada pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Hrvaščina in Grad Klana

Grad Klenovnik

Sedanji Dvorec Klenovnik v Hrvaškem Zagorju Grad Klenovnik (hrvaško Klenovnik) ali trdnjava se je v srednjem veku nahajala na mestu današnjega dvorca Klenovnik, ki ga je leta 1616 zgradil ban Ivan II.

Poglej Hrvaščina in Grad Klenovnik

Grad Kozljak

Grad Kozljak (nemško Wachsenstein), italijansko „Cosliacco”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Kožljak, na zahodnem obronku Učke, v vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji. Kozljak se nahaja v vzhodnem delu Istre nad Čepićkim poljem, na zahodnem delu Učke.

Poglej Hrvaščina in Grad Kozljak

Grad Kršan

Kršanski kastel - notranjost Kaštel Kršan Grad in trg Kršan; Johann Weichard Valvasor, bakrorez, 1679 Grad Kršan (hrvaško Stari grad Kršan ali Kršanski kaštel) je srednjeveški grad, ki stoji na vrhu vzpetine jugozahodno nad naseljem Kršan v istoimenski občini v Istrski županiji na Hrvaškem.

Poglej Hrvaščina in Grad Kršan

Grad Lobor - Pusti Lobor

Grad Lobor – Pusti Lobor (hrvaško Loborgrad) je nekoč stal na strmem griču 3 km severno od naselja Lobor v Hrvaškem Zagorju na južnem pobočju Ivanščice.

Poglej Hrvaščina in Grad Lobor - Pusti Lobor

Grad Lupoglav

Grad Lupoglav (nemško Mahrenfels), italijansko „Lupogliano”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Mariškići, na strmem obronku Čičarije, cca 1500 m vzhodno od naselja in občine Lupoglav v severno vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji.

Poglej Hrvaščina in Grad Lupoglav

Grad Momjan

Grad Momjan (hrvaško Kaštel Momjan, italijansko Momiano, nemško Mimiliano), je bil srednjeveški grad na skalnem pomolu nad dolino potoka Poganja blizu naselja Momjan na severu Istre, ki je bil pozidan že sredi 11.

Poglej Hrvaščina in Grad Momjan

Grad Oštrc

Grad Oštrc (hrvaško Oštrcgrad) je nekoč stal na istoimenskem strmem griču 2 km severno-vzhodno od naselja Lobor v Hrvaškem Zagorju na južnem pobočju Ivanščice.

Poglej Hrvaščina in Grad Oštrc

Grad Rašpor

Grad Rašpor (hrvaško Kaštel Rašpor, italijansko Castello Raspo, nemško Raspurch, Rastpurch, Ratspurch, Rasburg), je bil srednjeveški grad z utrjenim naseljem, ruševine katerega najdemo na hribu Gradina na 829 m.n.m..

Poglej Hrvaščina in Grad Rašpor

Grad Rakovec

Grad Rakovec (hrvaško Rakovec) je kot utrjen grad nekoč stal na robu naselja Rakovec, okoli 8 km južno od mesteca Sveti Ivan Zelina, in 35 km vzhodno od Zagreba.

Poglej Hrvaščina in Grad Rakovec

Grad Vrbovec (Hrvaška)

Grad Vrbovec v Hrvaškem Zagorju (hrvaško Burg Vrbovec, je bil srednjeveški grad, ali trdnjava na skrajnem severozahodnem delu Hrvaškega Zagorja, v Klenovcu Humskem. Glavna trdnjava se je nahajala na vzpetini, ljudsko imenovani Veliki Gradiš, ki je za okoli 45 m višja od doline reke Sotle.

Poglej Hrvaščina in Grad Vrbovec (Hrvaška)

Grad Završje

Grad Završje (hrvaško Kaštel Završje, italijansko „Piemonte d'Istria, Pyamont ali Poymont”, nemško Pemund), je bil srednjeveški grad, ali palača v istoimenskem obzidanem mestecu na severu Istre, ki je bil pozidan že sredi 11.

Poglej Hrvaščina in Grad Završje

Grad Zelengrad

Grad Zelengrad ali Stari grad oz.

Poglej Hrvaščina in Grad Zelengrad

Gradbena fakulteta v Mostarju

Gradbena fakulteta (izvirno hrvaško Građevinski fakultet u Mostaru), s sedežem v Mostarju, je fakulteta, ki je članica Univerze v Mostarju.

Poglej Hrvaščina in Gradbena fakulteta v Mostarju

Gradbena fakulteta v Osijeku

Gradbena fakulteta (izvirno hrvaško Građevinski fakultet u Osijeku), s sedežem v Osijeku, je fakulteta, ki je članica Univerze v Osijeku.

Poglej Hrvaščina in Gradbena fakulteta v Osijeku

Gradbena fakulteta v Zagrebu

Gradbena fakulteta (izvirno hrvaško Građevinski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Gradbena fakulteta v Zagrebu

Gradiščanščina

Gradiščanščina (hrvaško Gradišćanski jezik, Gradišćanština, ali Gradišćansko narječje, nemško Burgenlandkroatische Sprache, madžarsko Gradistyei nyelv, Gradiscsei nyelv) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika.

Poglej Hrvaščina in Gradiščanščina

Grafična fakulteta v Zagrebu

Grafična fakulteta (izvirno hrvaško Grafički fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Grafična fakulteta v Zagrebu

Grb Hrvaške

Grb Hrvaške. Grb Republike Hrvaške (hrvaško: Grb Republike Hrvatske) je sestavljen iz enega glavnega ščita in petih manjših ščitov, ki tvorijo krono nad glavnim ščitom.

Poglej Hrvaščina in Grb Hrvaške

Grb Jugoslavije

Grb SFRJ Grb Socialistične federativne republike Jugoslavije je sestavljalo šest gorečih bakel, katerih šest plamenov se je združevalo v en ogenj.

Poglej Hrvaščina in Grb Jugoslavije

Grožnjan

Grožnjan (ital. Grisignana) je manjše naselje z okoli 200 stalnimi prebivalci v osrednjem delu Istre na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Poglej Hrvaščina in Grožnjan

Grof

Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.

Poglej Hrvaščina in Grof

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Hrvaščina in Habsburška monarhija

Hajduk

Hajduk, 1703 Slika Hajduka-Veljka pomembnega Srbskega izobčenca, ki se je boril proti okupaciji Otomanov v prvi polovici 19.stoletja. Hajduk je vrsta neregularnega vojaka pehote, ki jo najdemo v Srednji Evropi in delih Jugovzhodne Evrope od začetka 17.

Poglej Hrvaščina in Hajduk

He-Man in Gospodarji vesolja

He-Man in Gospodarji vesolja (izvirno: "He-Man and the Masters of the Universe") je ameriška televizijska animirana serija narejena v animacijskem studiu Filmation, predvajana med 1983 in 1985.

Poglej Hrvaščina in He-Man in Gospodarji vesolja

Hej Slovani

Hej Slovani (slovensko Hej Slovenci; slovaško Hej Slováci; hrvaško Hej Slaveni; srbsko Hej Sloveni) je domoljubna pesem različnih slovanskih narodov, ki je bila od leta 1945 državna himna Socialistične federativne republike Jugoslavije in je bila do leta 2006 himna Državne skupnosti Srbije in Črne gore.

Poglej Hrvaščina in Hej Slovani

Helena Lepa

Helena Lepa (hrvaško Jelena Lijepa, madžarsko Ilona), hrvaška kraljica, žena Dimitrija Zvonimirja, * ?, † verjetno okoli 1091.

Poglej Hrvaščina in Helena Lepa

Helga Glušič

Helga Glušič, slovenska literarna zgodovinarka, * 21. marec 1934, Ljubljana, † 3. oktober 2014, Sežana.

Poglej Hrvaščina in Helga Glušič

Hercegovsko-neretvanski kanton

Hercegovsko-neretvanski kanton (Hercegovačko-neretvanska županija, Hercegovačko-neretvanski kanton) je eden od desetih kantonov Federacije Bosne in Hercegovine v Bosni in Hercegovini.

Poglej Hrvaščina in Hercegovsko-neretvanski kanton

HNK Rijeka

HNK Rijeka je hrvaški nogometni klub iz Reke.

Poglej Hrvaščina in HNK Rijeka

HR

HR je lahko.

Poglej Hrvaščina in HR

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Hrvaščina in Hrvaška

Hrvaška akademija znanosti in umetnosti

Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.

Poglej Hrvaščina in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti

Hrvaška katoliška mreža

Hrvaška katoliška mreža (hrvaščina: Hrvatska katolička mreža, kratica: HKM) je hrvaška katoliška spletna multimedijska platforma Hrvaške škofovske konference, ki združuje Hrvaški katoliški radio, Tiskovni urad Hrvaške škofovske konference in Katoliško informacijsko agencijo.

Poglej Hrvaščina in Hrvaška katoliška mreža

Hrvaška književnost

Vinodolski statut (1288) Hrvaška literatura se nanaša na literarna dela, pripisana srednjeveški in moderni kulturi Hrvatov, Hrvaške in hrvaškega jezika.

Poglej Hrvaščina in Hrvaška književnost

Hrvaška pomlad

Večernji list o napovedi odstopa vodstva SKH. Hrvaška pomlad (hrvaško: Hrvatsko proljeće) ali Maspok je bil politični konflikt, ki je trajal od leta 1967 do 1971 v Socialistični republiki Hrvaški v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Kot ena izmed šestih republik, ki je takrat sestavljala Jugoslavijo, je Hrvaški vladala Zveza komunistov Hrvaške (SKH), nominalno neodvisna od Zveze komunistov Jugoslavije (SKJ), ki jo je vodil predsednik Josip Broz Tito.

Poglej Hrvaščina in Hrvaška pomlad

Hrvaška pomorska legija

Hrvaška pomorska legija (izvirno hrvaško Hrvatska pomorska legija) je bila vojnomornariška formacija oboroženih sil NDH, ki je bila ustanovljena 2. junija 1941 na ukaz poglavnika Anteja Pavelića.

Poglej Hrvaščina in Hrvaška pomorska legija

Hrvaška radiotelevizija

Hrvaška radiotelevizija (kratica: HRT) je hrvaška javna radiotelevizija.

Poglej Hrvaščina in Hrvaška radiotelevizija

Hrvaška turistična organizacija

Hrvaška turistična skupnost (hrvaško: Hrvatska turistička skupnost ali HTZ) ali hrvaška turistična organizacija je hrvaška nacionalna turistična organizacija, ustanovljena z namenom promocije in ustvarjanja identitete ter povečevanja ugleda hrvaškega turizma.

Poglej Hrvaščina in Hrvaška turistična organizacija

Hrvaška vojna mornarica

''Kralj Dmitar Zvonimir'' ''Šibenik'' Hrvaška vojna mornarica (hrvaško Hrvatska ratna mornarica; kratica HRM) je veja hrvaških oboroženih sil, ki varuje hrvaško teritorialno morje in obalo.

Poglej Hrvaščina in Hrvaška vojna mornarica

Hrvaška vojnoletalska legija

Hrvaška vojnoletalska legija (izvirno hrvaško Hrvatska zrakoplovna legija) je bila ustanovljena leta 1941 na ukaz poglavnika Anteja Pavelića.

Poglej Hrvaščina in Hrvaška vojnoletalska legija

Hrvaška znanstvena fantastika

Znanstvena fantastika v hrvaškem jeziku (hrvatska znanstvena fantastika) je nastajala večinoma na ozemlju Hrvaške.

Poglej Hrvaščina in Hrvaška znanstvena fantastika

Hrvaška–Slovenija (kolesarska dirka)

Hrvaška - Slovenija (angleško Croatia - Slovenia hrvaško Hrvatska - Slovenija) je enodnevna mednarodna cestno kolesarska dirka.

Poglej Hrvaščina in Hrvaška–Slovenija (kolesarska dirka)

Hrvaške oborožene sile NDH

Hrvaške oborožene sile (izvirno hrvaško Hrvatske oružane snage) so bile oborožene sile Neodvisne države Hrvaške.

Poglej Hrvaščina in Hrvaške oborožene sile NDH

Hrvaške svetovne igre

Zadru. Hrvaške svetovne igre (hrvaščina: Hrvatske svjetske igre, angleščina: Croatian World Games) so večšportno amatersko tekmovanje, ki ga organizira Hrvaški svetovni kongres.

Poglej Hrvaščina in Hrvaške svetovne igre

Hrvaški šolski muzej

Hrvaški šolski muzej v Zagrebu Hrvaški šolski muzej (izvirno hrvaško Hrvatski školski muzej) je osrednji hrvaški muzej na področju šolstva.

Poglej Hrvaščina in Hrvaški šolski muzej

Hrvaški nogometaš leta

Luka Modrić je nogometaš z največ zmagami Hrvaški nogometaš leta (hrvaško: nogometaš godine) je najprestižnejša letna nogometna nagrada na Hrvaškem.

Poglej Hrvaščina in Hrvaški nogometaš leta

Hrvaški obrambni svet

Hrvaški obrambni svet (hrvaško Hrvatsko vijeće obrane; kratica HVO) je bila hrvaška oborožena sila v sestavi Bosne in Hercegovine.

Poglej Hrvaščina in Hrvaški obrambni svet

Hrvaški zgodovinski muzej

Hrvaški zgodovinski muzej Hrvaški zgodovinski muzej (izvirno hrvaško Hrvatski povijesni muzej) je hrvaški muzej, ki deluje na področju hrvaške zgodovine.

Poglej Hrvaščina in Hrvaški zgodovinski muzej

Hrvaško narodno gledališče v Osijeku

Hrvaško narodno gledališče v Osijeku (hrvaško: Hrvatsko narodno kazalište u Osijeku; kratica: HNK Osijek) je hrvaško nacionalno dramsko in operno gledališče s sedežem v Osijeku.

Poglej Hrvaščina in Hrvaško narodno gledališče v Osijeku

Hrvaško narodno gledališče v Splitu

Hrvaško narodno gledališče v Splitu (hrvaško: Hrvatsko narodno kazalište u Splitu; kratica: HNK Split) je hrvaško nacionalno dramsko, operno in baletno gledališče s sedežem v Splitu.

Poglej Hrvaščina in Hrvaško narodno gledališče v Splitu

Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu

Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu (hrvaško: Hrvatsko narodno kazalište u Zagrebu; kratica: HNK Zagreb) je osrednja hrvaška nacionalna dramska, operna in baletna hiša.

Poglej Hrvaščina in Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu

Hrvaško Zagorje

Pogled na Zagorje z gradu Veliki Tabor Hrvaško Zagorje (hrvaško Hrvatsko zagorje) je gričevnata geografsko-zgodovinska pokrajina na severozahodu Hrvaške med Medvednico, Slovenijo, Međimurjem in Podravino.

Poglej Hrvaščina in Hrvaško Zagorje

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Poglej Hrvaščina in Hrvati

Hrvatizem

Hrvatízem ali kroatízem je iz hrvaščine prevzeta jezikovna prvina v kakem drugem jeziku.

Poglej Hrvaščina in Hrvatizem

Hrvatske ceste

Hrvatske ceste je hrvaško državno podjetje v skladu z določbami hrvaškega zakona o javnih cestah (hrvaško: zakon o javnim cestama), ki ga je sprejel parlament Republike Hrvaške.

Poglej Hrvaščina in Hrvatske ceste

Huda Jama (knjiga)

Huda Jama je zgodovinska knjiga avtorja Romana Leljaka iz leta 2015.

Poglej Hrvaščina in Huda Jama (knjiga)

Huda jama - strogo čuvana tajna

Huda Jama - strogo čuvano tajna je slovensko-hrvaški dokumentirani film iz leta 2017, ki ga je napisal in režiral slovenski publicist in preiskovalec jugoslovanskih povojnih zločinov, Roman Leljak.

Poglej Hrvaščina in Huda jama - strogo čuvana tajna

Ilirizem

Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).

Poglej Hrvaščina in Ilirizem

Ilirske province

Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.

Poglej Hrvaščina in Ilirske province

Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju

Inštitut za slavistiko je oddelek, ki deluje v okviru Univerze na Dunaju.

Poglej Hrvaščina in Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju

Irenej Lyonski

Sveti Irenej Lyonski, apostolski oče, cerkveni oče, škof, mučenec, nasprotnik gnosticizma, * okoli 130, Smirna, Mala AzijaSeppelt –Löffler, Papstgeschichte, str.

Poglej Hrvaščina in Irenej Lyonski

ISO 8859-2

ISO 8859-2, s polnim imenom ISO/IEC 8859-2, manj formalno tudi Latin-2, predstavlja drugi del mednarodnega standarda ISO/IEC 8859 za kodirani nabor znakov.

Poglej Hrvaščina in ISO 8859-2

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Hrvaščina in Istra

Istrska županija

Istrska županija (hrvaško Istarska župánija) je najzahodnejša županija Hrvaške, ki obsega večji del površine polotoka Istra (2820 od 3160 km&sup2) in ima okoli 200.000 prebivalcev (195.237 po popisu 2021; 2011 še 208.055).

Poglej Hrvaščina in Istrska županija

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Hrvaščina in Italija

Ivan Antunović

Ivan Antunović, (madž. Antunovich János, srb. Иван Антуновић), hrvaški duhovnik, naslovni škof v Koloču in narodni buditelj, * 19. junij 1815, Kunbaja, † 13. januar 1888, Koloča.

Poglej Hrvaščina in Ivan Antunović

Ivan Kaus

Ivan Kaus (madžarsko Kausz Iván),slovenski rimskokatoliški duhovnik, ki je služboval v Slovenski krajini (Prekmurje, Porabje) in na Ogrskem.

Poglej Hrvaščina in Ivan Kaus

Ivan Kramberger

Ivan Kramberger (tudi Dobrotnik iz Negove), dimnikar, izumitelj, dobrotnik, pisatelj in politik, * 4. maj 1936, Ženjak pri Benediktu v Slov. goricah, † 7. junij 1992, Jurovski Dol pri Svetem Juriju v Slovenskih goricah, Slovenija.

Poglej Hrvaščina in Ivan Kramberger

Ivan Kukuljević Sakcinski

Ivan Kukuljević Sakcinski, hrvaški politik, zgodovinar in književnik, * 29. maj 1816 Varaždin, † 1. avgust 1889 dvorec Tuhakovec.

Poglej Hrvaščina in Ivan Kukuljević Sakcinski

Ivan Tušek

Ivan Tušek, slovenski pedagog, naravoslovec, pisatelj in prevajalec, * 13. avgust 1835, Martinj Vrh, † 10. marec 1877, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Ivan Tušek

Ivan Vitez

Ivan Vitez iz Sredne (madžarsko Vitéz zrednai Vitéz János, hrvaško Ivan Vitez od Sredne) je bil madžarski nadškof Esztergoma, pomemben humanist, diplomat, latinist, matematik, astrolog in astronom, * okoli 1408, † 8. avgust 1472.

Poglej Hrvaščina in Ivan Vitez

Ivanka Brađašević

Ivanka Brađašević, hrvaška pisateljica, pesnica in knjižničarka, * 1955, Nova Kapela, SFRJ (zdaj Hrvaška).

Poglej Hrvaščina in Ivanka Brađašević

Ivo Frol

Ivo Frol, hrvaški pesnik in politik, * 17. julij 1908, Sisek, † 30. julij 1986, Beograd.

Poglej Hrvaščina in Ivo Frol

Izobraževalno-rehabilitacijska fakulteta v Zagrebu

Izobraževalno-rehabilitacijska fakulteta (izvirno hrvaško Edukacijsko-rehabilitacijski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Izobraževalno-rehabilitacijska fakulteta v Zagrebu

Iztok

Iztok je moško osebno ime.

Poglej Hrvaščina in Iztok

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Poglej Hrvaščina in Jadransko morje

Jakob Čebular

Jakob Čebular, slovenski gimnazijski profesor, * 31. julij 1844, Tekačevo, † 3. julij 1929, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Jakob Čebular

Jakob Emeršič

Jakob Emeršič, slovenski bibliotekar, prevajalec, pesnik, ljubiteljski zgodovinar in literarni zgodovinar, * 30. junij 1940, Gradišče, † 5. januar 2012, Ptuj.

Poglej Hrvaščina in Jakob Emeršič

Janž Tulščak

Janž Tulščak, slovenski protestantski pridigar in pisec, * (?), grad Gracarjev turn, † okoli leta 1594, (?).

Poglej Hrvaščina in Janž Tulščak

Janez Švajncer

Janez Švajncer slovenski pisatelj, publicist, urednik in prevajalec, * 27. november 1920, Plintovec, Slovenija, † 8. maj 2007, Maribor.

Poglej Hrvaščina in Janez Švajncer

Janez Gradišnik

Janez Gradišnik, slovenski pisatelj, esejist, slovaropisec in prevajalec, * 22. september 1917, Stražišče pri Prevaljah, † 5. marec 2009, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Janez Gradišnik

Janez Mandelc

Janez (Janž) Mandelc (tudi Manlius ali Mannel), slovenski tiskar, * (?), † 1605, Kerestur, Ogrska.

Poglej Hrvaščina in Janez Mandelc

Janez Menart

Janez Menart (tudi), slovenski pesnik in prevajalec * 29. september 1929, Maribor, † 22. januar 2004, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Janez Menart

Jani Virk

Jani Virk, slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in urednik, * 4. marec 1962, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Jani Virk

Janko Jurančič

Janko Jurančič, slovenski jezikoslovec, leksikograf in akademik, * 18. december 1902, Andrenci, † 15. december 1989, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Janko Jurančič

Januar

Januar ali prosinec je prvi mesec v gregorijanskem koledarju.

Poglej Hrvaščina in Januar

Jeziki v Sloveniji

Uradni in državni jezik v Sloveniji je slovenščina. Slovenija je zgodovinsko stičišče slovanskih, germanskih, romanskih in uralskih jezikovnih in kulturnih regij, zaradi česar je eno najbolj zapletenih stičišč jezikov v Evropi.

Poglej Hrvaščina in Jeziki v Sloveniji

Jezikovne manjšine v Evropi

Jezikovna manjšina je skupina oseb, katerih materni jezik ni uradni jezik države, kjer prebivajo.

Poglej Hrvaščina in Jezikovne manjšine v Evropi

Jezikovne manjšine v Italiji

V Italiji je veliko jezikovnih manjšin, ki pripadajo različnim jezikovnim skupinam.

Poglej Hrvaščina in Jezikovne manjšine v Italiji

Jezikovni purizem

Jezikovni purizem je razmerje do jezika, ki določene prvine označuje kot čiste, druge pa kot nečiste.

Poglej Hrvaščina in Jezikovni purizem

Joahim Gutkeled

Joahim Gutkeled (madžarsko Gutkeled Joakim, hrvaško Joakim Pektar) je bil hrvaško-ogrski velikaš in ban cele Slavonije, * ni znano, † april 1277 pri Stjeničnjaku, Hrvaška.

Poglej Hrvaščina in Joahim Gutkeled

Jožef Ficko (pisatelj)

Kratak pregléd sztaroga zakona. Jožef Ficko (madžarsko Ficzkó József) rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, slovenskega rodu, pisal je v hrvaščini (gradiščanščini).

Poglej Hrvaščina in Jožef Ficko (pisatelj)

Jožef Košič

Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.

Poglej Hrvaščina in Jožef Košič

Jožef Pustaj

Pustajev nagrobni spomenik na beltinskem pokopališču. Jožef Pustaj (resnično ime je Jožef Pozderec, madžarsko Pusztai József), slovenski pisatelj, pesnik, novinar, učitelj in kantor na Madžarskem.

Poglej Hrvaščina in Jožef Pustaj

Josip Križan

Josip Križan, slovenski matematik, fizik, logik in filozof, * 31. december 1841, Kokoriči pri Križevcih, † 16. julij 1921, Varaždin, Hrvaška.

Poglej Hrvaščina in Josip Križan

Josip Vidmar

Josip Vidmar, slovenski literarni in gledališki kritik, dramaturg, prevajalec, esejist in politik, * 14. oktober 1895, Ljubljana, † 11. april 1992, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Josip Vidmar

Južnoslovanski jeziki

bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.

Poglej Hrvaščina in Južnoslovanski jeziki

Jud ali Žid

Izrazi kot Jud, judovski itd.

Poglej Hrvaščina in Jud ali Žid

Judita (Marko Marulić)

Judita je najbolj znano delo Marka Marulića in prvi umetniški ep hrvaške književnosti, ki se prepeva v hrvaščini in se zgleduje po zgodbi iz Stare zaveze.

Poglej Hrvaščina in Judita (Marko Marulić)

Jugoslovani

Jugoslovani (hrvaško Jugoslaveni, srbsko Jugosloveni) so bili bodisi državljani Jugoslavije bodisi multinacionalna etnična skupina, ki je zajela posamezne narode in manjše etnične skupnosti na ozemlju Jugoslavije.

Poglej Hrvaščina in Jugoslovani

Jugoslovanska carinska služba (1944–1991)

Jugoslovanska carinska služba je od leta 1944 naprej skrbela za pobiranje carin, carinski nadzor in preprečevanje tihotapstva. Sprva je delovala manj strokovno, v drugi polovici svojega obstoja pa se je naglo razvijala v moderno carinsko upravo. Od leta se je imenovala Zvezna carinska uprava (hrvaško in srbsko: Savezna uprava carina).

Poglej Hrvaščina in Jugoslovanska carinska služba (1944–1991)

Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica

Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica (srbsko: Jugoslovenska kraljevska ratna mornarica, hrvaško: Jugoslavenska kraljevska ratna mornarica) je bila pomorski del oboroženih sil najprej Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, nato pa Kraljevine Jugoslavije, ki je skrbela za obrambo in zaščito vzhodnih obal Jadranskega morja.

Poglej Hrvaščina in Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica

Jugoslovanske železnice

Logotip Jugoslovanskih železnic Jugoslovanske železnice (kratica: JŽ, ЈЖ v cirilici; srbohrvaško in hrvaško: Jugoslavenske željeznice, srbsko: Југословенске железнице; makedonsko: Југословенски железници) je bilo državno podjetje za upravljanje železniške infrastrukture ter operater železniškega prometa v Jugoslaviji, ki je delovalo od leta 1945 do razpada Jugoslavije.

Poglej Hrvaščina in Jugoslovanske železnice

Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo

Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo, uradno (srbsko in hrvaško: Jugoslovensko kraljevsko ratno vazduhoplovstvo, v cirilici: Југословенско краљевско ратно ваздухопловство), s kratico: (JKRV), tudi »Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije« je nastalo leta 1918 v času Kraljevine SHS, od leta 1929 Kraljevine Jugoslavije.

Poglej Hrvaščina in Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo

Junij

Junij ali rožnik je šesti mesec v letu po gregorijanskem koledarju in ima 30 dni.

Poglej Hrvaščina in Junij

Juraj Andrassy

Juraj Andrassy, hrvaški pravnik, profesor prava na Pravni fakulteti v Zagrebu, * 12. avgust 1896, Zagreb, † 20. december 1977, Zagreb.

Poglej Hrvaščina in Juraj Andrassy

Jurandvor

Jurandvor je naselje na otoku Krku (Hrvaška), ki upravno spada v občino Baška; le-ta pa pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Hrvaščina in Jurandvor

Jurij

Jurij je moško osebno ime.

Poglej Hrvaščina in Jurij

Jurij Haulik

Jurij Haulik, tudi: Juraj Haulík Váralyai, Juraj Haulik de Váralya, Đuro Haulik Varaljski, Gjuro Haulik Varaljski, Juraj Haulik Varaljski, Juraj Haulik Varalijski, nemško: Georg Haulik von Várallya, madžarsko: Várallyai Haulik György, slovaški rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 20.

Poglej Hrvaščina in Jurij Haulik

Kajkavščina

Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.

Poglej Hrvaščina in Kajkavščina

Kanton 10

Kanton 10 (hrvaško Hercegbosanska županija, drugi nazivi so Livanjski kanton, Zahodnobosanski kanton in Severna Hercegovina) je eden od desetih kantonov Federacije Bosne in Hercegovine v Bosni in Hercegovini.

Poglej Hrvaščina in Kanton 10

Karel Grabeljšek

Karel Grabeljšek - Gaber, slovenski pisatelj, novinar in urednik, * 18. oktober 1906, Vrhnika, † 18. april 1985, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Karel Grabeljšek

Karinsko morje

Pogled na Karinsko morje (levo) in Novigradsko morje (desno) z Velebita Karinsko morje (hrvaško Karinsko more, tudi Karinsko jezero), zaliv Jadranskega morja v severni Dalmaciji s površino 5,47 km².

Poglej Hrvaščina in Karinsko morje

Katakombe

svetega Kalista v Rimu Katakombe so bila podzemna pokopališča, ki so se uporabljala v antiki.

Poglej Hrvaščina in Katakombe

Katoliška informacijska agencija

Katoliška informacijska agencija (hrvaščina: Informativna katolička agencija, kratica: IKA) je hrvaška katoliška tiskovna agencija, del Hrvaške katoliške mreže.

Poglej Hrvaščina in Katoliška informacijska agencija

Katoliška teološka fakulteta v Osijeku

Katoliška teološka fakulteta (izvirno hrvaško Katolički bogoslovni fakultet u Ðakovu), s sedežem v Ðakovu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Osijeku.

Poglej Hrvaščina in Katoliška teološka fakulteta v Osijeku

Katoliška teološka fakulteta v Splitu

Katoliška teološka fakulteta (izvirno hrvaško Katolički bogoslovni fakultet u Splitu), s sedežem v Splitu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Splitu.

Poglej Hrvaščina in Katoliška teološka fakulteta v Splitu

Katoliška teološka fakulteta v Zagrebu

Katoliška teološka fakulteta v Zagrebu Katoliška teološka fakulteta (izvirno hrvaško Katolički bogoslovni fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Katoliška teološka fakulteta v Zagrebu

Kineziološka fakulteta v Zagrebu

Kineziološka fakulteta Kineziološka fakulteta (izvirno hrvaško Kineziološki fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Kineziološka fakulteta v Zagrebu

Kljukica

Kljúkica (ˇ, hrvaško kvačica - kljukica; srbsko kvaka - kljuka; češko háček - kljukica; slovaško mäkčeň - mehčalni znak) je grafično oziroma ločevalno znamenje (diakritično znamenje) nad nekaterimi črkami, ki označuje mehčanje (palatalizacijo) v pravopisu nekaterih slovanskih in baltskih jezikov.

Poglej Hrvaščina in Kljukica

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je osrednja splošna knjižnica s sedežem na Ljubljanski cesti 1 (Kamnik); ustanovljena je bila leta 1949.

Poglej Hrvaščina in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

Kolo (prevozno sredstvo)

2007. Veliko koles različnih tipov in velikosti v Buenos Airesu. Rog Kolo (tudi dvókoló ali bicíkel) je prevozno sredstvo brez lastnega pogona.

Poglej Hrvaščina in Kolo (prevozno sredstvo)

Koper

Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).

Poglej Hrvaščina in Koper

Kozma

Kozma je moško osebno ime.

Poglej Hrvaščina in Kozma

Kraljevina Češka

Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.

Poglej Hrvaščina in Kraljevina Češka

Kraljevina Hrvaška (1527–1868)

Habsburška Kraljevina Hrvaška (hrvaško Kraljevina Hrvatska, madžarsko Horvát Királyság, nemško Königreich Kroatien) je bila od leta 1527 do 1868 del Habsburške monarhije. ki je bila od leta 1804 do 1867 znana kot Avstrijsko cesarstvo, in del Dežel ogrske krone.

Poglej Hrvaščina in Kraljevina Hrvaška (1527–1868)

Kraljevina Ogrska (1526–1867)

Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.

Poglej Hrvaščina in Kraljevina Ogrska (1526–1867)

Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa

Zagrebu Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa, poleg mudroľubneh, narodneh i prigospodarneh temeľov i znokov je pravopisno in črkopisno delo Ljudevita Gaja, tiskano v Budimu leta 1830.

Poglej Hrvaščina in Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa

Krautov strojniški priročnik

Krautov strojniški priročnik je ena naših najpomembnejših izvirnih strokovnih knjig.

Poglej Hrvaščina in Krautov strojniški priročnik

Krátka summa velikoga katekizmussa

Krátka summa velikoga katekizmussa (Kratko bistvo velikega katekizma) je prvi prekmurski katoliški katekizem, ki ga je napisal Mikloš Küzmič.

Poglej Hrvaščina in Krátka summa velikoga katekizmussa

Kroatistika

Baščanska plošča, darovnica, napisana v glagolici v hrvaščini. Kroatistika (hrvaški študiji, hrvatistika) je interdisciplinarna veda, ki v ožjem jedrnem smislu proučuje hrvaški jezik in književnost (kot posebno področje slavistike), v širšem pa vključuje študij hrvaške kulture v njeni sodobni prisotnosti in zgodovinskem obsegu.

Poglej Hrvaščina in Kroatistika

Lažni prijatelji

Semasiološki zemljevid za slovanski koren prosto, iz http://en.wikibooks.org/wiki/False_Friends_of_the_Slavist False Friends of the Slavist Lážni prijátelji se v jezikoslovju imenujejo podobne besede v različnih jezikih, ki imajo različne pomene.

Poglej Hrvaščina in Lažni prijatelji

Labinska republika

Labinska republika je bila kratkotrajna samoupravna republika, ki so jo razglasili med rudarsko stavko v Labinu 7. marca 1921.

Poglej Hrvaščina in Labinska republika

Ladislav Žimbrek

Ladislav Žimbrek, hrvaški pisatelj, pesnik, esejist, gledališki kritik, urednik in prevajalec, * 21. januar 1901, Bednja, † 9. april 1972, Zagreb.

Poglej Hrvaščina in Ladislav Žimbrek

Ladislav III. Ogrski

Ladislav III.

Poglej Hrvaščina in Ladislav III. Ogrski

Ladislav IV. Ogrski

Ladislav IV., znan tudi kot Ladislav Kuman (madžarsko IV. (Kun) László, hrvaško Ladislav IV. Kumanac, slovaško Ladislav IV. Kumánsky), je bil od leta 1272 do 1290 kralj Ogrske in Hrvaške, * 5. avgust 1262, † 10. julij 1290.

Poglej Hrvaščina in Ladislav IV. Ogrski

Ladja norcev (album)

Ladja norcev je deseti studijski album mariborske rock skupine Lačni Franz, izdan pri založbi Sedvex Records 30.

Poglej Hrvaščina in Ladja norcev (album)

Ladjedelnica Kraljevica

Ladjedelnica Kraljevica (hr. Brodogradilište Kraljevica) je bila hrvaška ladjedelnica v Kraljevici na Jadranski obali.

Poglej Hrvaščina in Ladjedelnica Kraljevica

László Német

Ladislav Nemet, (Német László) madžarski rimskokatoliški duhovnik, verbit in beograjski nadškof, * 7. september 1956, Odžaci (Vojvodina, Srbija; tedaj: FLR Jugoslavija).

Poglej Hrvaščina in László Német

Lea Fatur

Lea Fatur, slovenska mladinska pisateljica, pesnica in dramatičarka, * 15. november 1865, Zagorje pri Pivki, † 1. avgust 1943, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Lea Fatur

Leh, Čeh in Rus

Leh, Čeh, Rus in beli orel Bratje Leh, Čeh in Rus oz.

Poglej Hrvaščina in Leh, Čeh in Rus

Lentiba

Lentiba (madžarsko Lenti, nemško Nempthy, hrvaško Lenti) je mesto v županiji Zala, na Madžarskem, v bližini meje s Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško.

Poglej Hrvaščina in Lentiba

Leo Maasburg

Leo Maasburg, avstrijski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, * 1948, Gradec.

Poglej Hrvaščina in Leo Maasburg

Leopold Mandić

Leopold Mandić, rojen kot Bogdan Mandić, hrvaški kapucin, znani spovednik in svetnik, * 12. maj 1866, Herceg Novi, Boka Kotorska, Avstrijsko cesarstvo (danes Črna gora), † 30. julij 1942, Padova, Italija.

Poglej Hrvaščina in Leopold Mandić

Letališče Pulj

Letališče Pulj (hrvaško Zračna luka Pula) je letališče na Hrvaškem, ki primarno oskrbuje mesto Pulj.

Poglej Hrvaščina in Letališče Pulj

Lingua di bordo

Lingua di bordo (tudi mornariški esperanto) je eden izmed jezikov iz družine lingua franca.

Poglej Hrvaščina in Lingua di bordo

Ljerka

Ljerka je žensko osebno ime.

Poglej Hrvaščina in Ljerka

Ljudevit Tomšič

Ljudevit Tomšič, slovenski učitelj in književnik, * 24. oktober 1843, Vinica, † 24. april 1902, Zagreb.

Poglej Hrvaščina in Ljudevit Tomšič

Ljudmila Novak

Ljudmila Novak, slovenska političarka in jezikoslovka, * 1. avgust 1959, Maribor, Slovenija.

Poglej Hrvaščina in Ljudmila Novak

Loški potok

Loški potok ali Loški Potok je lahko.

Poglej Hrvaščina in Loški potok

Lojze Peterle

Lojze Peterle (tudi Alojz Peterle), slovenski politik, * 29. junij 1948, Čužnja vas pri Trebelnem, Slovenija.

Poglej Hrvaščina in Lojze Peterle

Lollobrigida

Lollobrigida, znana tudi kot VIS Lollobrigida (VIS je v hrvaškem jeziku kratica za "skupina", pogosto uporabljena v 1970-ih) ali Lollobrigida Girls, je slovensko-hrvaška synthpop skupina, ki izhaja iz Zagreba.

Poglej Hrvaščina in Lollobrigida

Louis Adamič

Alojz (Lojze) Adamič oziroma Louis Adamič (znan tudi pod amerikaniziranim priimkom Adamic), slovensko-ameriški pisatelj, prevajalec in politik, * 23. marec 1898, Praproče pri Grosupljem, Slovenija (takrat Avstro-Ogrska), † 4. september 1951, Milford, New Jersey, ZDA.

Poglej Hrvaščina in Louis Adamič

Lovrenc Košir

Lovrenc Košir, slovenski poštni reformator, * 29. julij 1804, Spodnja Luša v Selški dolini, † 7. avgust 1879, Dunaj.

Poglej Hrvaščina in Lovrenc Košir

Lovrenc Pogačnik

Lovrenc Pogačnik (tudi Pogatschnig), slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezuit in nabožni pisatelj, * 5. avgust 1698, Kranj, † 11. november 1768, Zagreb.

Poglej Hrvaščina in Lovrenc Pogačnik

Ludvik II. Jagelo

Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.

Poglej Hrvaščina in Ludvik II. Jagelo

Maček Muri

Maček Muri je slovenska ponarodela pravljica, ki jo je leta 1975 napisal Kajetan Kovič z ilustracijami Jelke Reichman.

Poglej Hrvaščina in Maček Muri

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Hrvaščina in Madžarska

Maj

Maj ali veliki traven je peti mesec v gregorijanskem koledarju, z 31 dnevi.

Poglej Hrvaščina in Maj

Makso Cotič

Makso Cotič, slovenski časnikar, prevajalec in narodni delavec, * 7. december 1854, Vipava, † 12. september 1930, Maribor.

Poglej Hrvaščina in Makso Cotič

Mali Kvarner

Zemljevid Kvarnerja z označenimi Malimi vrati - ''Kvarnerićem'' Mali Kvarner (hrvaško Kvarnerić), področje v Jadranskem morju, ki je del Kvarnerja.

Poglej Hrvaščina in Mali Kvarner

Maltežan

Maltežan (angleško Maltese, hrvaško Mljetski psić) je pasma psov, po videzu sicer podobna družnim psom z vzhoda.

Poglej Hrvaščina in Maltežan

Marec

Marec ali sušec (mesec z najmanjšo količino padavin) je tretji mesec v gregorijanskem koledarju.

Poglej Hrvaščina in Marec

Marija Božja mati

Mihael Stroj: Marija z detetom Marija Božja mati je naziv, ki ga uporabljajo kristjani, kadar hočejo poudariti, da je Marija rodila Jezusa, ki je bil hkrati človek in tudi Bog.

Poglej Hrvaščina in Marija Božja mati

Marino Fonović

Marino Fonović, hrvaški astronom in popularizator znanosti, * 1964, Reka (Hrvaška).

Poglej Hrvaščina in Marino Fonović

Marko Kravos

Marko Kravos, slovenski tržaški pesnik, pisatelj, otroški avtor, esejist in prevajalec, * 16. maj 1943, Montecalvo Irpino, Italija.

Poglej Hrvaščina in Marko Kravos

Marko Marulić

Marko Marulić, hrvaški renesančni humanist, pesnik in pisatelj, (latinsko Marcus Marulus, italijansko Marco Marulo), * 18. avgust 1450, Split, † 5. januar 1524, Split.

Poglej Hrvaščina in Marko Marulić

Mate Šimundić

Mate Šimundić, hrvaško-slovenski univerzitetni profesor, jezikoslovec in onomastik, * 6. november 1928, Lovreć pri Imotskem, Hrvaška, † 27. julij 1998, Radenci, Slovenija.

Poglej Hrvaščina in Mate Šimundić

Materni jezik

Materni jezik ali materinščina je jezik, ki se ga v zgodnjem otroštvu običajno naučimo kot prvega in se v njem najlažje izražamo, zato ga imenujemo tudi prvi jezik.

Poglej Hrvaščina in Materni jezik

Matija Živčič

Matija Živčič (tudi Schiwtzitsch, Siwtzich), slovenski in hrvaški protestantski pridigar in prevajalec, * (?), † 29. december 1585, Ravnje.

Poglej Hrvaščina in Matija Živčič

Matija Cvetan

Matija Cvetan, slovenski rimskokatoliški duhovnik po rodu iz Primorske, ki je služboval v Slovenski okroglini in na Ogrskem.

Poglej Hrvaščina in Matija Cvetan

Matija Mažuranić

Matija Mažuranić, hrvaški pisatelj, * 1817, † 17. april 1881 Bil je potopisec in brat uglednejšega Ivana, pisca znanega epa Smrt Smail-age Čengića.

Poglej Hrvaščina in Matija Mažuranić

Matija Vertovec

Matija Vertovec, tudi Vertovec, Vrtovicz, Vertovc, Vrtovec, Vertouz, slovenski duhovnik, zgodovinar, vinogradnik, astronom, strokovni pisec, * 28. januar 1784, Jakuline (Šmarje na Vipavskem), Slovenija, † 2. september 1851, Podnanos.

Poglej Hrvaščina in Matija Vertovec

Matijaš Laáb

Matijaš Laáb (madžarsko Laáb Mátyás) pisatelj in prevajalec gradiščanskih Hrvatov, ter rimskokatoliški duhovnik * o. 1746, Bizonja; † 7. avgust, 1823, Novo Selo.

Poglej Hrvaščina in Matijaš Laáb

Medžimurje

Star zemljevid Medžimurja iz leta 1690 Pokrajina Gornjega Medžimurja Medžimurje (tudi Medmurje; hrvaško Međimurje) je zgodovinsko-geografski pojem, ki označuje območje na skrajnem severu Hrvaške, omejeno z dvema velikima rekama, Muro in Dravo.

Poglej Hrvaščina in Medžimurje

Medžimurski konj

Medžimurski konj (hrvaško međimurski konj, madžarsko muraközi ló, nemško Murinsulaner) je pasma hladnokrvnega domačega konja iz Hrvaške, nastala v 19.

Poglej Hrvaščina in Medžimurski konj

Medicinska fakulteta v Osijeku

Medicinska fakulteta (izvirno hrvaško Medicinski fakultet u Osijeku), s sedežem v Osijeku, je fakulteta, ki je članica Univerze v Osijeku.

Poglej Hrvaščina in Medicinska fakulteta v Osijeku

Medicinska fakulteta v Splitu

Medicinska fakulteta v Splitu Medicinska fakulteta (izvirno hrvaško Medicinski fakultet u Splitu), s sedežem v Splitu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Splitu.

Poglej Hrvaščina in Medicinska fakulteta v Splitu

Medicinska fakulteta v Zagrebu

Medicinska fakulteta (izvirno hrvaško Medicinski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Medicinska fakulteta v Zagrebu

Mediteranska plovidba

Mediteranska plovidba je hrvaško podjetje, ki se med drugim ukvarja s prevozom ljudi in avtomobilov.

Poglej Hrvaščina in Mediteranska plovidba

Mednarodno letališče Mostar

Mednarodno letališče Mostar (hrvaško Međunarodna Zračna Luka Mostar) je letališče v Bosni in Hercegovini, ki primarno oskrbuje Mostar.

Poglej Hrvaščina in Mednarodno letališče Mostar

Mejni prehod za mednarodni promet Babno Polje

sličica Mejni prehod Babno Polje (hrv. Granični prijelaz Prezid) je nekdanji mejni prehod za mednarodni cestni promet z Republiko Hrvaško.

Poglej Hrvaščina in Mejni prehod za mednarodni promet Babno Polje

Mejni prehod za mednarodni promet Obrežje

Mejni prehod Obrežje Mejni prehod Obrežje (hrv. Granični prijelaz Bregana) je nekdanji avtocestni mejni prehod za mednarodni promet med Slovenijo in Hrvaško, ki je bil največji slovenski mejni prehod.

Poglej Hrvaščina in Mejni prehod za mednarodni promet Obrežje

Memorial Nevio Valčić

Memorial Nevio Valčić (hrvaško Memorijal Nevio Valčić) je bila enodnevna cestno-kolesarska dirka s štartom in ciljom v Loboriki, Istra, ki jo je organiziral Biciklistički klub Loborika v spomin na puljskega kolesarja Nevia Valčića.

Poglej Hrvaščina in Memorial Nevio Valčić

Mesec

Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih.

Poglej Hrvaščina in Mesec

Mestna občina Celje

Mestna občina Celje cêlje je ena od enajstih, mestnih občin v Republiki Sloveniji s središčem v Celju, tretjem največjem mestu v Sloveniji.

Poglej Hrvaščina in Mestna občina Celje

Metalurška fakulteta v Sisku

Metalurška fakulteta (izvirno hrvaško Metalurški fakultet u Sisku), s sedežem v Sisku, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Metalurška fakulteta v Sisku

Mijo Lončarić

Mijo Lončarić hrvaški jezikoslovec, dialektolog, strokovnjak in poznavalec kajkavščine.

Poglej Hrvaščina in Mijo Lončarić

Milan Šega

Milan Šega, slovenski mladinski pisatelj in publicist, * 9. februar 1915, Ljubljana, † 21. april 1998, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Milan Šega

Milan Jesih

Milan Jesih, slovenski pesnik, dramatik in prevajalec, * 1950, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Milan Jesih

Milan Kleč

Milan Kleč, slovenski pisatelj, dramatik in pesnik, * 11. oktober 1954, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Milan Kleč

Milan Vincetič

Milan Vincetič, slovenski pesnik in pisatelj, * 11. oktober 1957, Murska Sobota, † 2. oktober 2017, Stanjevci.

Poglej Hrvaščina in Milan Vincetič

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Poglej Hrvaščina in Milutin Milanković

Minka Govekar

Minka Govekar (r. Minka Vasič), slovenska prevajalka, aktivistka in publicistka, * 28. oktober 1874, Trebnje, † 10. april 1950, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Minka Govekar

Mlada luna (roman)

Mlada luna (v izvirniku) je druga knjiga iz serije štirih vampirskih romanov, ki jih je napisala Stephenie Meyer.

Poglej Hrvaščina in Mlada luna (roman)

Mladinska pesem Evrovizije

Mladinska pesem Evrovizije ali Pesem Evrovizije za otroke je pevsko tekmovanje otrok, starih od 10 do 15 let, ki vsako leto poteka v drugem evropskem mestu.

Poglej Hrvaščina in Mladinska pesem Evrovizije

Modro jezero

Modro jezero Modro jezero (hrvaško Modro jezero) je občasno presihajoče kraško jezero v bližini Imotskega (Hrvaška).

Poglej Hrvaščina in Modro jezero

Moliščina

Moliščina (hrvaško Moliški hrvatski jezik, Moliški hrvatski dijalekt, Moliškohrvatsko narječje, italijansko Croato molisano, neapeljsko Croato mulisano) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika, ki ga govorijo Moliški Hrvati v regiji Molize v Srednji Italiji.

Poglej Hrvaščina in Moliščina

Molitvena kniga

Davidov 50. psalm ''(žoltar)'' v izdaji Knige molitvene iz leta 1847. Molitvena kniga ali Kniga Molitvena je molitvenik v prekmurščini in drugo pomembnejše delo Mikloša Küzmiča.

Poglej Hrvaščina in Molitvena kniga

Mura

Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture.

Poglej Hrvaščina in Mura

Mursko Središče

Mursko Središče (hrvaško Mursko Središće) je mesto na Hrvaškem in sedež istoimenske občine, ki spada pod Medžimursko županijo.

Poglej Hrvaščina in Mursko Središče

Muzej sodobne umetnosti Zagreb

Muzej sodobne umetnosti Zagreb Muzej sodobne umetnosti Zagreb (izvirno hrvaško Muzej suvremene umjetnosti Zagreb) je bil ustanovljen leta 1945 z reorganizacijo Galerije mesta Zagreb.

Poglej Hrvaščina in Muzej sodobne umetnosti Zagreb

Naša mala klinika (Hrvaška)

Naša mala klinika je Hrvaška serija, posneta po slovenskem originalu.

Poglej Hrvaščina in Naša mala klinika (Hrvaška)

Nadškofijska klasična gimnazija Zagreb

Nadškofijska klasična gimnazija Zagreb (hrvaško Nadbiskupska klasična gimnazija Zagreb) je gimnazija v Zagrebu, ki je bila ustanovljena leta 1920 s strani Nadškofije Zagreb.

Poglej Hrvaščina in Nadškofijska klasična gimnazija Zagreb

Naglas

Naglas je fonološka kategorija, ki določa prominentnost oz.

Poglej Hrvaščina in Naglas

Nagrada SFERA

Nagrada SFERA (hrvaško Nagrada SFERA) je nagrada, ki jo od leta 1981 podeljuje društvo za znanstveno fantastiko SFera iz Zagreba.

Poglej Hrvaščina in Nagrada SFERA

Naravoslovno-matematična fakulteta v Zagrebu

Stavba oddelka za fiziko in matematiko Naravoslovno-matematična fakulteta (izvirno hrvaško Prirodoslovno-matematički fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Naravoslovno-matematična fakulteta v Zagrebu

Narečje

Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.

Poglej Hrvaščina in Narečje

Narekovaj

Narekováj, tudi navédnica, („ “ ali » «) je v jezikoslovju dvodelno ločilo, s katerim se označuje dobesedni navedek premega govora, zaznamuje navedke (citate), naslove, imena (vzdevke), oziroma daje besedam poseben pomen.

Poglej Hrvaščina in Narekovaj

Narodni park Severni Velebit

Kamniti skladi Severnega Velebita Narodni park Severni Velebit (hrv. Nacionalni park Sjeverni Velebit) je narodni park, ki leži na gorskem grebenu Velebita (Hrvaška).

Poglej Hrvaščina in Narodni park Severni Velebit

Narodni park Una

Narodni park Una (bosansko, srbsko, hrvaško Nacionalni park Una, Национални парк Уна) je bil ustanovljen 29.

Poglej Hrvaščina in Narodni park Una

Naziv Evropske unije v uradnih jezikih

Naziv Evropske unije v uradnih jezikih.

Poglej Hrvaščina in Naziv Evropske unije v uradnih jezikih

Nedelišče

Nedelišče (hrvaško Nedelišće) so naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Nedelišče; le-ta pa spada pod Medžimursko županijo.

Poglej Hrvaščina in Nedelišče

Neki to vole vruće

Neki to vole vruće (slovensko Nekateri so za vroče) je pop rock duet, ustanovljen leta 1985 v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Neki to vole vruće

Nemška mednarodna šola v Zagrebu

Nemška mednarodna šola v Zagrebu (hrvaško Njemačka internacionalna škola u Zagrebu; nemško Deutsche Internationale Schule in Zagreb) je bila ustanovljena leta 2004 za potrebe šolanja nemških, hrvaških in avstrijskih otrok, katerih starši so zaposleni na Veleposlaništvu Nemčije v Zagrebu oz.

Poglej Hrvaščina in Nemška mednarodna šola v Zagrebu

Neodvisna država Hrvaška

Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je nekdanja marionetna država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške in Bosne in Hercegovine po razpadu Kraljevine Jugoslavije.

Poglej Hrvaščina in Neodvisna država Hrvaška

Neven

Neven je moško osebno ime.

Poglej Hrvaščina in Neven

Nevenka

Nevenka je žensko osebno ime.

Poglej Hrvaščina in Nevenka

Nikogaršnja zemlja (film)

Nikogaršnja zemlja (mednarodni naslov No Man's Land, kar pomeni nikogaršnje ozemlje) je črna komedija-vojni film iz leta 2001, ki preko zgodbe treh sovražnikih vojakov med bosansko osamosvojiveno vojno prikazuje nesmiselnost vojne.

Poglej Hrvaščina in Nikogaršnja zemlja (film)

Nikola Šubić Zrinski (opera)

Nikola Šubić Zrinski je hrvaška opera, ki jo je leta 1876 napisal Ivan Zajc.

Poglej Hrvaščina in Nikola Šubić Zrinski (opera)

Nina Donelli

Nina Vodušek (umetniško ime Nina Donelli), slovenska pevka, * 9. oktober 1997, Poljčane.

Poglej Hrvaščina in Nina Donelli

NK Osijek

NK Osijek je hrvaški nogometni klub iz Osijeka.

Poglej Hrvaščina in NK Osijek

Noč

Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.

Poglej Hrvaščina in Noč

Nouvi Zákon

Originalna izdaja Nouvega Zákona v razstavi knjižnice, Murska Sobota, 2009. Nouvi Zákon (Novi Testament, Novi Zakon), je prevod Nove zaveze v prekmurščino.

Poglej Hrvaščina in Nouvi Zákon

November

November ali listopad je enajsti mesec gregorijanskega koledarja.

Poglej Hrvaščina in November

Novi list (Reka)

Sedež Novega lista Novi list je hrvaški časopis s sedežem na Reki.

Poglej Hrvaščina in Novi list (Reka)

Novi Sad

Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.

Poglej Hrvaščina in Novi Sad

Novi val (glasba)

Novi val (uporablja se tudi angleški izraz new wave) je glasbena zvrst pop/rock glasbe, ki je bila ustvarjena v obdobju od poznih 1970-ih do sredine 80-ih let.

Poglej Hrvaščina in Novi val (glasba)

Novigrajsko morje

Pogled na Novigrajsko morje s Masleniškega mostu Novigrajsko morje (hrvaško Novigradsko more, tudi Novigradsko jezero) je zaliv Jadranskega morja v severni Dalmaciji.

Poglej Hrvaščina in Novigrajsko morje

Novozavezni apokrifi

Kategorija Novozavezni apokrifi sodobnega bralca opominja na vrsto odzivov, ki so se pojavili v prvih stoletjih našega štetja kot interpretacije sporočila Jezusa Kristusa.

Poglej Hrvaščina in Novozavezni apokrifi

Oštro (spletni medij)

Oštro je slovenski slovenski preiskovalno-novinarski spletni medij.

Poglej Hrvaščina in Oštro (spletni medij)

Obča enciklopedija Jugoslovanskega leksikografskega zavoda

‎Osem knjig Obče enciklopedije JLZ Obča enciklopedija Jugoslovanskega leksikografskega zavoda (srbohrvaško Opća enciklopedija Jugoslavenskog leksikografskog zavoda) je bila enciklopedija, ki jo je v letih 1955-1988 pod uredništvom Josipa Šentije v hrvaščini izdajal Jugoslovanski leksikografski zavod (JLZ) iz Zagreba.

Poglej Hrvaščina in Obča enciklopedija Jugoslovanskega leksikografskega zavoda

Občina Črna na Koroškem

Občina Črna na Koroškem je ena od občin v Republiki Sloveniji s 3.300 prebivalci s središčem v Črni na Koroškem, ki predstavlja približno 60–70% njenega prebivalstva.

Poglej Hrvaščina in Občina Črna na Koroškem

Občina Črnomelj

Občina Črnomelj je ena od občin v Republiki Sloveniji, največja v Beli krajini s preko 14.000 prebivalci.

Poglej Hrvaščina in Občina Črnomelj

Občina Beltinci

Občina Beltinci je ena od slovenskih občin, ki leži ob levem bregu reke Mure na ravninskem delu Prekmurja.

Poglej Hrvaščina in Občina Beltinci

Občina Bistrica ob Sotli

Občina Bistrica ob Sotli je ena od 212 občin v Republiki Sloveniji.

Poglej Hrvaščina in Občina Bistrica ob Sotli

Občina Bled

Občina Bled je ena od občin v Republiki Sloveniji z okoli 8.000 prebivalci.

Poglej Hrvaščina in Občina Bled

Občina Bloke

Občina Bloke je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Poglej Hrvaščina in Občina Bloke

Občina Borovnica

Občina Borovnica je ena od občin v Republiki Sloveniji z okoli 4.600 prebivalci in središčem v Borovnici.

Poglej Hrvaščina in Občina Borovnica

Občina Bovec

Občina Bovec je ena od občin v Republiki Sloveniji s skoraj 3.100 prebivalci in središčem v Bovcu, ki ima približno polovico njenega prebivalstva.

Poglej Hrvaščina in Občina Bovec

Občina Braslovče

Občina Braslovče je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Poglej Hrvaščina in Občina Braslovče

Občina Brda

Občina Brda je ena izmed občin v Republiki Sloveniji.

Poglej Hrvaščina in Občina Brda

Občina Brežice

Občina Brežice je ena izmed 212 občin v Republiki Sloveniji s središčem v Brežicah.

Poglej Hrvaščina in Občina Brežice

Občina Brezovica

Občina Brezovica je ena od občin v Republiki Sloveniji s središčem v Brezovici pri Ljubljani in geografsko osrednja občina Ljubljanskega barja.

Poglej Hrvaščina in Občina Brezovica

Občina Cerklje na Gorenjskem

Občina Cerklje na Gorenjskem je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Poglej Hrvaščina in Občina Cerklje na Gorenjskem

Občina Cerknica

Občina Cerknica je ena od občin v Republiki Sloveniji in zavzema osrednje predele Notranjske.

Poglej Hrvaščina in Občina Cerknica

Občina Divača

Občina Divača je ena od občin v Republiki Sloveniji s središčem v Divači, drugo največje naselje pa so Senožeče.

Poglej Hrvaščina in Občina Divača

Občina Dobrova - Polhov Gradec

Občina Dobrova - Polhov Gradec je ena od občin v Republiki Sloveniji s 7.818 prebivalci zahodno od Ljubljane.

Poglej Hrvaščina in Občina Dobrova - Polhov Gradec

Občina Dobrovnik

Občina Dobrovnik (madžarsko Dobronak) je ena od občin Republiki Sloveniji.

Poglej Hrvaščina in Občina Dobrovnik

Obleganje Sigeta

Obleganje Sigeta ali bitka pri Sigetu (madžarsko Szigetvár ostroma, hrvaško Bitka kod Sigeta, Sigetska bitka, turško Zigetvar Kuşatması) je bilo obleganje trdnjave Siget (Szigetvár) v Ogrskem kraljestvu, ki je ovirala pohod osmanske vojske proti Dunaju leta 1566.

Poglej Hrvaščina in Obleganje Sigeta

Oddelek za srednjeevropske jezike na univerzi v Bielsko-Biali

Univerza v Bielsko-Biala Oddelek za srednjeevropske jezike na univerzi v Bielsko-biaŁi je ustanova, kjer potekajo študiji slovanskih jezikov.Na oddelku srednjeevropskih jezikov se študij osredotoča na razvoj in zgodovino jezika,literature in kulture slovanskih narodov.

Poglej Hrvaščina in Oddelek za srednjeevropske jezike na univerzi v Bielsko-Biali

Odlikovanja Republike Hrvaške

Odlikovanja Republike Hrvaške Odlikovanja Republike Hrvaške podeljuje predsednik Republike Hrvaške in so po Zakonu o odlikovanjih in priznanjih Republike Hrvaške (hrvaščina: Zakon o odlikovanjima i priznanjima Republike Hrvatske) razdeljena na velerede, rede in spomenice.

Poglej Hrvaščina in Odlikovanja Republike Hrvaške

Ogljik in Silicij

Ogljik in Silicij (stilizirano: Ogljik & Silicij; v francoščini: Carbone & Silicium) je francoski barvni znanstvenofantastični risoroman za odrasle, ki ga je ustvaril francoski avtor Mathieu Bablet.

Poglej Hrvaščina in Ogljik in Silicij

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Poglej Hrvaščina in Ogrska

Oktober

Oktober ali vinotok je deseti mesec v gregorijanskem koledarju.

Poglej Hrvaščina in Oktober

Okupacija slovenskega ozemlja

Okupacija slovenskega ozemlja med drugo svetovno vojno je trajala od aprila 1941, ko so sile osi zavzele Kraljevino Jugoslavijo, do maja 1945, ko je slovensko ozemlje osvobodila Jugoslovanska armada.

Poglej Hrvaščina in Okupacija slovenskega ozemlja

Omar (album)

Omar je debitantski studijski album slovenskega pop pevca Omarja Naberja.

Poglej Hrvaščina in Omar (album)

Operacija Nevihta

Operacija Nevihta (hrvaško Operacija Oluja) je bila vojaška operacija, ki sta jo izvedli hrvaška vojska in policija.

Poglej Hrvaščina in Operacija Nevihta

Opuščaj

Opuščáj (tudi apostróf) (') ali (’) je nekončno ločilo v obliki vejice, ki se v slovenščini rabi neskladenjsko in označuje izpuščen del besede (Mladen'či, zdaj se pije...) ali številke (27. januar '04).

Poglej Hrvaščina in Opuščaj

Osrednjebosanski kanton

Osrednjebosanski kanton je eden od desetih kantonov Federacije Bosne in Hercegovine.

Poglej Hrvaščina in Osrednjebosanski kanton

Otto von Habsburg

Otto von Habsburg, avstrijsko-nemški pisatelj, publicist in politik, * 20. november 1912, Reichenau an der Rax, Avstro-Ogrska, † 4. julij 2011, Pöcking, Nemčija.

Poglej Hrvaščina in Otto von Habsburg

Palača Sponza, Dubrovnik

Palača Sponza Palača Sponza je dubrovniška znamenitost.

Poglej Hrvaščina in Palača Sponza, Dubrovnik

Palačinka

Palačinka, prelita s čokolado. Palačinka je jed, pripravljena iz mleka, jajc, moke in soli.

Poglej Hrvaščina in Palačinka

Palindrom

Palindróm je beseda, fraza, število ali katerokoli zaporedje enot (npr. zaporedja DNA), ki imajo to lastnost, da se berejo z obeh strani enako.

Poglej Hrvaščina in Palindrom

Panslavizem

evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.

Poglej Hrvaščina in Panslavizem

Papež Kalist I.

Sveti Kalist I., papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * 155 n. št., Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo); † 14. oktobra 222, Rim.

Poglej Hrvaščina in Papež Kalist I.

Papežinja Ivana

Papežinja Ivana je bila v moškega preoblečeno dekle, ki naj bi vladala kot papež po smrti Leona IV..

Poglej Hrvaščina in Papežinja Ivana

Parada (film, 2011)

Parada (srbska cirilica: Парада) je srbska komedija/drama iz leta 2011, ki jo je napisal in režiral Srđan Dragojević.

Poglej Hrvaščina in Parada (film, 2011)

Pécs

Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.

Poglej Hrvaščina in Pécs

Pedagoška fakulteta v Osijeku

Pedagoška fakulteta (izvirno hrvaško Učiteljski fakultet u Osijeku), s sedežem v Osijeku, je fakulteta, ki je članica Univerze v Osijeku.

Poglej Hrvaščina in Pedagoška fakulteta v Osijeku

Pedagoška fakulteta v Zagrebu

Pedagoška fakulteta (izvirno hrvaško Učiteljski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Pedagoška fakulteta v Zagrebu

Pelješac (most)

Most Pelješac ali Pelješki most (tudi Pelješki most) je most s poševnimi zategami, odprt 26.

Poglej Hrvaščina in Pelješac (most)

Pesem Evrovizije 1963

Pesem Evrovizije 1963 je bil osmi Izbor za pesem Evrovizije zapovrstjo.

Poglej Hrvaščina in Pesem Evrovizije 1963

Pesem Evrovizije 1965

Pesem Evrovizije 1965 je bil 10.

Poglej Hrvaščina in Pesem Evrovizije 1965

Pesem Evrovizije 1969

Pesem Evrovizije 1969 je bila 14.

Poglej Hrvaščina in Pesem Evrovizije 1969

Pesem Evrovizije 1997

Pesem Evrovizije 1997 je potekala 3. maja 1997 v irski prestolnici Dublin in je bila 42.

Poglej Hrvaščina in Pesem Evrovizije 1997

Pesem Evrovizije 2003

Izbor Pesem Evrovizije 2003 je bil 48.

Poglej Hrvaščina in Pesem Evrovizije 2003

Pesem Evrovizije 2005

Izbor Pesem Evrovizije 2005 je bil petdeseti izbor zapovrstjo in je potekal v Kijevu v Ukrajini.

Poglej Hrvaščina in Pesem Evrovizije 2005

Pesem Evrovizije 2007

Pesem Evrovizije 2007 je potekala 10. in 12. maja 2007 v finski prestolnici Helsinki in je bila 52.

Poglej Hrvaščina in Pesem Evrovizije 2007

Pesem Evrovizije 2008

| opening.

Poglej Hrvaščina in Pesem Evrovizije 2008

Pesem Evrovizije 2009

Pesem Evrovizije 2009 je bila 54.

Poglej Hrvaščina in Pesem Evrovizije 2009

Pesem Evrovizije 2010

Pesem Evrovizije 2010 je bila 55.

Poglej Hrvaščina in Pesem Evrovizije 2010

Pesem Evrovizije 2022

66.

Poglej Hrvaščina in Pesem Evrovizije 2022

Pesem Evrovizije 2023

Pesem Evrovizije 2023 je bil 67.

Poglej Hrvaščina in Pesem Evrovizije 2023

Petar Zoranić

Petar Zoranić, hrvaški pisatelj, * 1508, † ?. Zoranić je najbolj znan kot avtor prvega hrvaškega romana - Planine.

Poglej Hrvaščina in Petar Zoranić

Peter Berke

Peter Berke (madžarsko Berke Péter, hrvaško Petar Berke), hrvaški pisatelj slovenskega rodu * 11. maj 1733, Globoka pri Štrigovi, † ok.

Poglej Hrvaščina in Peter Berke

Peter Svetina (pisatelj)

Peter Svetina, slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec, literarni zgodovinar, * 19. julij 1970, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Peter Svetina (pisatelj)

Pomeni imen asteroidov: 82001–83000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 82001 do 83000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Hrvaščina in Pomeni imen asteroidov: 82001–83000

Pomorska fakulteta v Splitu

Pomorska fakulteta (izvirno hrvaško Pomorski fakultet u Splitu), s sedežem v Splitu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Splitu.

Poglej Hrvaščina in Pomorska fakulteta v Splitu

Porečanka

Porečanka (ali Poreška) je poslovenjeno italijansko ime nekdanje ozkotirne železniške proge (širine 760 mm) med Trstom in Porečem, ki so jo Slovenci in Hrvati imenovali Istrijanka.

Poglej Hrvaščina in Porečanka

Pornóapáti

Pornóapáti (nemško Pernau, hrvaško Pornova) je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Szombathelyi Železne županije.

Poglej Hrvaščina in Pornóapáti

Posavski kanton

Posavski kanton (hrvaško Županija Posavska) je eden od desetih kantonov Federacije Bosne in Hercegovine v Bosni in Hercegovini.

Poglej Hrvaščina in Posavski kanton

Pravna fakulteta v Osijeku

Pravna fakulteta (izvirno hrvaško Pravni fakultet u Osijeku), s sedežem v Osijeku, je fakulteta, ki je članica Univerze v Osijeku.

Poglej Hrvaščina in Pravna fakulteta v Osijeku

Pravna fakulteta v Splitu

Pravna fakulteta (izvirno hrvaško Pravni fakultet u Splitu), s sedežem v Splitu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Splitu.

Poglej Hrvaščina in Pravna fakulteta v Splitu

Pravna fakulteta v Zagrebu

Pravna fakulteta (izvirno hrvaško Pravni fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Pravna fakulteta v Zagrebu

Predsednik vlade Hrvaške

Predsednik Vlade Republike Hrvaške (hrvaško: Predsjednik Vlade Republike Hrvatske) je vodja vlade Republike Hrvaške in de facto nosilec najmočnejše izvršilne funkcije v državi.

Poglej Hrvaščina in Predsednik vlade Hrvaške

Prehrambeno-biotehnološka fakulteta v Zagrebu

Prehrambeno-biotehnološka fakulteta (izvirno hrvaško Prehrambeno-biotehnološki fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Prehrambeno-biotehnološka fakulteta v Zagrebu

Prehrambeno-tehnološka fakulteta v Osijeku

Prehrambeno-tehnološka fakulteta (izvirno hrvaško Prehrambeno-tehnološki fakultet u Osijeku), s sedežem v Osijeku, je fakulteta, ki je članica Univerze v Osijeku.

Poglej Hrvaščina in Prehrambeno-tehnološka fakulteta v Osijeku

Pristanišče Ploče

Vlačilec Altair v pristanišču Ploče Pristanišče Ploče (hrvaško: Luka Ploče) je pristanišče v Pločah na Hrvaškem, v bližini izliva reke Neretve na obali Jadranskega morja.

Poglej Hrvaščina in Pristanišče Ploče

Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor

Prva izdaja knjige Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor (izvirno v nemščini Das Problem der Befahrung des Weltraums - der Raketen-Motor) je knjiga, ki jo je napisal slovenski znanstvenik Herman Potočnik Noordung.

Poglej Hrvaščina in Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor

Profesor Baltazar

Profesor Baltazar je hrvaška animirana humoristična serija, posneta med 1967 in 1978 v Zagreb filmu.

Poglej Hrvaščina in Profesor Baltazar

Quidditch

sličica Quidditch je čarovniški šport iz serije romanov o Harryju Potterju pisateljice J. K. Rowling.

Poglej Hrvaščina in Quidditch

Quo Vadis, Aida?

Quo Vadis, Aida? (bosanščina: Kuda ideš, Aida) je mednarodni koprodukcijski vojni dramski film iz leta 2020, za katerega je scenarij napisala in režirala Jasmila Žbanić.

Poglej Hrvaščina in Quo Vadis, Aida?

Rada

Rada je žensko osebno ime.

Poglej Hrvaščina in Rada

Radio Koper

Radio Koper je regionalna radijska postaja s sedežem v Kopru.

Poglej Hrvaščina in Radio Koper

Radio Trst A

Logotip Radia Trst A Radio Trst A je državna radijska postaja, ki deluje v okviru deželnega sedeža italijanske radiotelevizije RAI za območje Furlanije Julijske krajine s sedežem v Trstu.

Poglej Hrvaščina in Radio Trst A

Rajevo Selo

Rajevo Selo je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Drenovci Vukovarsko-sremske županije.

Poglej Hrvaščina in Rajevo Selo

Rajmund

Rajmund je moško osebno ime.

Poglej Hrvaščina in Rajmund

Rajmund Nerojeni

Rajmund Nerojeni (Sant Ramon Nonat, San Ramón Nonato, Saint Raymond Nonnat, Sanctus Raymundus Nonnatus), katoliški duhovnik in svetnik iz Katalonije na Iberskem polotoku * 1202 Sant Ramon (Portell pri Lleidi) grofija Segarra, kneževina Katalonija Aragonsko kraljestvo); † 31. avgust 1240, Cardona (Vojvodina Cardona, danes Španija).

Poglej Hrvaščina in Rajmund Nerojeni

Razkrižje

Razkrižje (prekmursko in) je obmejno pomursko naselje, središče občine Razkrižje.

Poglej Hrvaščina in Razkrižje

Rž

Rž (znanstveno ime Secale cereale) je krušno žito iz družine trav, sorodno ječmenu in pšenici.

Poglej Hrvaščina in Rž

Rdeče jezero

Rdeče jezero (hrvaško Crveno jezero) je kraška jama napolnjena z vodo.

Poglej Hrvaščina in Rdeče jezero

Reška država

Ozemlje reške države Reška država (tudi Država Reka, hr. Slobodna Država Rijeka, it. Stato libero di Fiume) je bila samostojna državna enota, ki jo je v letih 1920–1924 sestavljalo mesto Reka z najbližjo okolico.

Poglej Hrvaščina in Reška država

Reški zaliv

Pogled na Reški zaliv z Reko in Učko v ozadju Reški zaliv (hrvaško Riječki zaljev) je najsevernejši del Kvarnerja.

Poglej Hrvaščina in Reški zaliv

Reka, Hrvaška

Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.

Poglej Hrvaščina in Reka, Hrvaška

Rihard Brumat

Rihard Brumat (tudi Rihard Brumati in Rihard Brumatti), slovenski rimskokatoliški duhovnik, redovnik, nabožni pisatelj in zgodovinar, * 24. april 1658, Gorica, † 9. marec 1719, Trst.

Poglej Hrvaščina in Rihard Brumat

Rozamunda (polka)

»Rozamunda«, izvirno »Škoda lásky« (dobesedno: zapravljena ljubezen), je polka iz leta 1927, ki jo je napisal češki skladatelj Jaromír Vejvoda.

Poglej Hrvaščina in Rozamunda (polka)

Ruža Lucija Petelin

Ruža Lucija Petelin, slovensko-hrvaška pesnica, pisateljica, režiserka in prevajalka, * 6. september 1906, Trst, Avstro-Ogrska, † 27. april 1974, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Hrvaščina in Ruža Lucija Petelin

Ružno pače

Ružno pače (pravo ime Žan Pasarić), slovenski glasbenik in grafični oblikovalec, * 2001, Celje Je vokalist/multiinštrumentalist, ki trenutno izdaja pop punk in hiperpop glasbo.

Poglej Hrvaščina in Ružno pače

Rudarsko-geološko-naftna fakulteta v Zagrebu

Rudarsko-geološko-naftna fakulteta (izvirno hrvaško Rudarsko-geološko-naftni fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Rudarsko-geološko-naftna fakulteta v Zagrebu

Rupertgrad

Rupertgrad (madžarsko Kaposvár; hrvaško Kapošvar) je mesto s skoraj 70.000 prebivalci in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Kaposvári Šomodske županije.

Poglej Hrvaščina in Rupertgrad

Sabor

Hrvaški Sabor (hrvaško: Hrvatski Sabor) je hrvaški parlament.

Poglej Hrvaščina in Sabor

Samarske stene

Pogled na Samarske stene Samarske stene (hrvaško Samarske stijene, gorsko območje na Hrvaškem v središčnem delu v planinskega masiva Velike Kapele. Samarske stene ležijo na območju Velike Kapele v bližini naselja Jasenak ter okoli 15 km jugozahodno od Mrkopalja, ki je tudi eno od izhodišč za obisk tega dela Velike Kapele.

Poglej Hrvaščina in Samarske stene

Sarajevski modni teden

Sarajevski modni teden (angleško Sarajevo Fashion Week ali SFW, bosansko/hrvaško/srbsko Sarajevska sedmica mode) je dvakrat letno prirejen sejem mode.

Poglej Hrvaščina in Sarajevski modni teden

Savudrijski zaliv

Skica Savudrijskega polotoka in Savudrijskega zaliva Savudrijski zaliv (hrvaško Savudrijska vala, tudi Uvala Stara Savudrija) leži jugozahodno od Savudrijskega rta, 700 m severno od Savudrije.

Poglej Hrvaščina in Savudrijski zaliv

SDŽ

SDŽ se lahko nanaša.

Poglej Hrvaščina in SDŽ

Sebastijan Žepič

Sebastijan Žepič, slovenski gimnazijski profesor, slavist in klasični filolog, * 18. januar 1829, Gozd, Tržič, † 9. januar 1883, Zagreb.

Poglej Hrvaščina in Sebastijan Žepič

Sebastijan Krelj

Sebastijan Krelj, slovenski jezikoslovec, teolog, protestantski pridigar, prevajalec in pisatelj, * 1538, Vipava, † 25. december 1567, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Sebastijan Krelj

September

September ali kimavec je 9.

Poglej Hrvaščina in September

Seznam filmov iz samostojne Slovenije po finančni podpori tujih skladov

Hrvaški avdiovizualni center (hr. Hrvatski audiovizualni centar - HAVC) je ustanovila hrvaška vlada 1.

Poglej Hrvaščina in Seznam filmov iz samostojne Slovenije po finančni podpori tujih skladov

Seznam jezikoslovnih vsebin

Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.

Poglej Hrvaščina in Seznam jezikoslovnih vsebin

Seznam jezikov

To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.

Poglej Hrvaščina in Seznam jezikov

Seznam jezikovnih družin in jezikov

Ta članek je seznam vseh jezikov.

Poglej Hrvaščina in Seznam jezikovnih družin in jezikov

Seznam kod ISO 639-2

ISO 639 ima tri sezname kod.

Poglej Hrvaščina in Seznam kod ISO 639-2

Seznam mest na Hrvaškem

Naselje na Hrvaškem lahko pridobi status mesta (hrvaško: grad).

Poglej Hrvaščina in Seznam mest na Hrvaškem

Seznam narodnih parkov Hrvaške

Seznam narodnih parkov Hrvaške.

Poglej Hrvaščina in Seznam narodnih parkov Hrvaške

Seznam televizijskih prenosov dirk Formule 1

LIST IS OUT OF DATE To je Seznam televizijskih prenosov dirk Formule 1 in proizvajalcev televizijskega signala z dirk Formule 1.

Poglej Hrvaščina in Seznam televizijskih prenosov dirk Formule 1

Seznam vojaških kratic na J

To je seznam vojaških kratic, ki se prično s črko J.

Poglej Hrvaščina in Seznam vojaških kratic na J

Seznam vojaških kratic na U

To je seznam vojaških kratic, ki se pričnejo s črko U.

Poglej Hrvaščina in Seznam vojaških kratic na U

Seznam vojaških kratic na Z

To je seznam vojaških kratic, ki se pričnejo s črko Z.

Poglej Hrvaščina in Seznam vojaških kratic na Z

Simboli Evropske unije

Evropska zastava Simboli Evropske unije bodo določeni z Evropsko ustavo.

Poglej Hrvaščina in Simboli Evropske unije

Simona Weiss

Simona Weiss, slovenska pevka zabavne glasbe, fotomodel in psihologinja, * 29. april 1963, Maribor, † 19. december 2015, Slovenj Gradec Izdala je 20 albumov v skupni nakladi 500.000 izvodov, kar jo uvršča med najbolj prodajane slovenske glasbenike.

Poglej Hrvaščina in Simona Weiss

Sinjal

Sinjal, pogosto imenovan tudi Dinara in Narodni vrh Hrvaške, je najvišji vrh na Hrvaškem in s 1831 metri nadmorske višine eden višjih vrhov Dinare.

Poglej Hrvaščina in Sinjal

Sirius B (revija)

Sirius B je dvomesečna revija za znanstvenofantastično, fantazijsko in horor književnost.

Poglej Hrvaščina in Sirius B (revija)

Slavec (neretljanski vladar)

Slavec (hrvaško: Slavac), neretljanski knez in domnevno hrvaški kralj, * ?, † ?. Vladal naj bi okrog 1074- 1075.

Poglej Hrvaščina in Slavec (neretljanski vladar)

Slavistika

Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.

Poglej Hrvaščina in Slavistika

Slavistika in slovenistika na Poljskem

Slavistika in slovenistika na Poljskem se poučujeta na Univerzah v Bielski Biali, Krakovu, Gdansku, Varšavi, Lodžu in Katovicah.

Poglej Hrvaščina in Slavistika in slovenistika na Poljskem

Slovanska osamosvojena narečja

Slovanska osamosvojena narečja ali slovanski mikrojeziki so slovanska narečja, ki so se ločila od slovanskih samostojnih jezikov.

Poglej Hrvaščina in Slovanska osamosvojena narečja

Slovanski jeziki

Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.

Poglej Hrvaščina in Slovanski jeziki

Slovanski koledar

Slovanski koledar ali staroslovanski koledar je ime za koledarne predstave starih Slovanov, ki so obstajale v času staroverske kulture in so se ohranile tudi po duhovni prevladi krščanstva in formiranju koledarnih sistemov slovanskih narodov.

Poglej Hrvaščina in Slovanski koledar

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Poglej Hrvaščina in Slovenščina

Slovenci na Hrvaškem

Slovenci na Hrvaškem so ena od 22 priznanih nacionalnih manjšin na Hrvaškem.

Poglej Hrvaščina in Slovenci na Hrvaškem

Smiljko Ašperger

Smiljko Ašperger, MRSC, hrvaški kemik, pedagog in akademik, * 25. januar 1921, Zagreb, † 3. maj 2014, Zagreb.

Poglej Hrvaščina in Smiljko Ašperger

Smrdokavra

Smrdokavra, vodéb ali vdáb (znanstveno ime Upupa epops) je ptič iz reda kljunorožcev, ki gnezdi v večjem delu Evrazije.

Poglej Hrvaščina in Smrdokavra

Smrt Smail-age Čengića

Smrt Smail-age Čengića (hrvaško Smrt Smail-age Čengića) je epska pesnitev hrvaškega pesnika Ivana Mažuranića iz leta 1845, ki je bila prvič objavljena v almanahu Iskra za leto 1846.

Poglej Hrvaščina in Smrt Smail-age Čengića

Snježana Kordić

Snježana Kordić, hrvaška jezikoslovka, kroatistka in visokoškolska učiteljica, * 29. oktober 1964, Osijek.

Poglej Hrvaščina in Snježana Kordić

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Poglej Hrvaščina in Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična republika Hrvaška

Socialistična republika Hrvaška je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Poglej Hrvaščina in Socialistična republika Hrvaška

Sombotel

Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).

Poglej Hrvaščina in Sombotel

Split

Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.

Poglej Hrvaščina in Split

Srbščina

Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.

Poglej Hrvaščina in Srbščina

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Hrvaščina in Srbija

Srbohrvaščina

Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.

Poglej Hrvaščina in Srbohrvaščina

Stomatološka fakulteta v Zagrebu

Stomatološka fakulteta (izvirno hrvaško Stomatološki fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Stomatološka fakulteta v Zagrebu

Strojna fakulteta v Osijeku

Strojna fakulteta (izvirno hrvaško Strojarski fakultet u Slavonskem Brodu), s sedežem v Slavonskem Brodu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Osijeku.

Poglej Hrvaščina in Strojna fakulteta v Osijeku

Svobodno tržaško ozemlje

Svobodno tržaško ozemlje (kratica STO;, TLT;; je bilo območje pod kontrolo Združenih narodov, ki je med letoma 1947 in 1954 obstajalo ob severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Hrvaščina in Svobodno tržaško ozemlje

Swadeshev seznam

Swadeshev seznam je predpisan seznam osnovnega besedišča, ki ga je razvil ameriški jezikoslovec Morris Swadesh v 40. in 50. letih 20. stoletja.

Poglej Hrvaščina in Swadeshev seznam

Tadej

Tadej je moško osebno ime.

Poglej Hrvaščina in Tadej

Tanja Fajon

Tanja Anna Fajon, slovenska novinarka in političarka, * 9. maj 1971, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Tanja Fajon

Tatjana Kokalj

Tatjana Kokalj, slovenska pisateljica, * 23. julij 1956, Moravče.

Poglej Hrvaščina in Tatjana Kokalj

Tehnološka fakulteta v Banja Luki

Tehnološka fakulteta v Banjaluki Tehnološka fakulteta (izvirno srbsko Технолошки факултет Универзитета у Банјој луци; bosansko in hrvaško Tehnološki fakultet u Banjoj Luci), s sedežem v Banjaluki, je fakulteta, ki je članica Univerze v Banja Luki.

Poglej Hrvaščina in Tehnološka fakulteta v Banja Luki

Tekstilno–tehnološka fakulteta v Zagrebu

Tekstilno–tehnološka fakulteta (izvirno hrvaško Tekstilno–tehnološki fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Tekstilno–tehnološka fakulteta v Zagrebu

Tereza Kesovija

Tereza Ana Kesovija, hrvaška pevka, * 3. oktober 1938, Dubrovnik (Hrvaška) Tereza Kesovija je začela z glasbenim izobraževanjem v rodnem Dubrovniku.

Poglej Hrvaščina in Tereza Kesovija

Toki pona

Toki pona je umetni jezik.

Poglej Hrvaščina in Toki pona

Tomaž Arhidiakon

Tomáž Arhidiákon (latinsko Thomas Archidiaconus, hrvaško Toma Arhiđakon), hrvaški latinist, zgodovinar in politik, * 1200, Split, † 8. maj 1268.

Poglej Hrvaščina in Tomaž Arhidiakon

Torlaščina

Torlaščina ali Torlaško narečje (bolgarsko Торлашки диалект, ali Преходни говори, srbsko Торлачки говор; Торлачки говор) je južnoslovansko narečje, ki ga govorijo v južnih in vzhodnih delih Srbije, v Bolgariji, Makedoniji in na Kosovu.

Poglej Hrvaščina in Torlaščina

Trdnjava Lepoglava

Trdnjava Lepoglava (hrvaško Utvrda Lepoglava) je nekoč stala na hribu Gorica v dolini Bednje, nad današjim naseljem Lepoglava blizu kapele Sv.

Poglej Hrvaščina in Trdnjava Lepoglava

Trpanj

Trpanj je naselje in pristanišče na Hrvaškem, ki leži na severni obali polotoka Pelješac, v vznožju Ostrog Vrha (312 mnm) in Vitra (631 mnm), med katerima se vije cesta v notranjost polotoka; je središče občine Trpanj, ki spada v Dubrovniško-neretvansko županijo.

Poglej Hrvaščina in Trpanj

Umetnostna akademija v Splitu

Umetnostna fakulteta (izvirno hrvaško Umjetnička akademija u Splitu), s sedežem v Splitu, je članica Univerze v Splitu.

Poglej Hrvaščina in Umetnostna akademija v Splitu

Umetnostna fakulteta v Osijeku

Umetnostna fakulteta (izvirno hrvaško Umjetnička akademija u Osijeku), s sedežem v Osijeku, je fakulteta, ki je članica Univerze v Osijeku.

Poglej Hrvaščina in Umetnostna fakulteta v Osijeku

Univerza v Mostarju

Univerza v Mostarju (izvirno hrvaško Sveučilište u Mostaru; latinsko Universitas Studiorum Mostariensis) je javna univerza v Bosni in Hercegovini, ki pa je hkrati edina, ki izvaja predavanja v hrvaščini.

Poglej Hrvaščina in Univerza v Mostarju

Uradni jezik

Rabo določenega uradnega jezika predpisuje približno polovica držav sveta.

Poglej Hrvaščina in Uradni jezik

Uroš Zupan

Uroš Zupan, slovenski pesnik in prevajalec, * 25. avgust 1963, Trbovlje.

Poglej Hrvaščina in Uroš Zupan

Ustaši

Zastava Ustašev Ustaši so bili Hrvati, ki so se bojevali proti vdoru Osmanov od 14.

Poglej Hrvaščina in Ustaši

Valentin Inzko

Valentin Inzko (íncko), avstrijski diplomat slovenske narodnosti, * 22. maj 1949.

Poglej Hrvaščina in Valentin Inzko

Valentin Vodnik

Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.

Poglej Hrvaščina in Valentin Vodnik

Vatroslav Oblak

Vatroslav Ignacij Oblak, slovenski jezikoslovec, * 15. maj 1864, Celje, † 15. april 1896, Celje, Slovenija.

Poglej Hrvaščina in Vatroslav Oblak

Venčeslav III. Češki

Venčeslav III. (češko Václav III, madžarsko Vencel, poljsko Wacław, hrvaško Vjenceslav, slovaško Václav) je bil od leta 1301 do 1305 kralj Ogrske in Hrvaške in od leta 1305 kralj Češke in Poljske, * 6. oktober 1289, Praga, Kraljevina Češka, † 4.

Poglej Hrvaščina in Venčeslav III. Češki

Veterinarska fakulteta v Zagrebu

Veterinarska fakulteta v Zagrebu Veterinarska fakulteta (izvirno hrvaško Veterinarski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaščina in Veterinarska fakulteta v Zagrebu

Vetrna elektrarna Trtar-Krtolin

Vetrna elektrarna Trtar-Krtolin Truplo Savijevega netopirja Vetrna elektrarna Trtar-Krtolin (hrvaško Vjetroelektrana Trtar-Krtolin), ki je druga najstarejša hrvaška vetrna elektrarna, stoji na slemenu hribov Trtar in Krtolin nad Šibenikom.

Poglej Hrvaščina in Vetrna elektrarna Trtar-Krtolin

Vice

Vice (Les Très Riches Heures du duc de Berry, Folio 113v) Více pomenijo za vernike Rimskokatoliške Cerkve stopnjo priprave duše na vstop v nebesa.

Poglej Hrvaščina in Vice

Vinica pri Šmarjeti

Vinica pri Šmarjeti je naselje v Občini Šmarješke Toplice.

Poglej Hrvaščina in Vinica pri Šmarjeti

Vinica, Črnomelj

Vínica je naselje v Sloveniji in sedež istoimenske krajevne skupnosti Občine Črnomelj.

Poglej Hrvaščina in Vinica, Črnomelj

Visoka učiteljska šola v Pulju

Visoka učiteljska šola (izvirno hrvaško Visoka učiteljska škola u Puli), s sedežem v Pulju, je visoka šola, ki je članica Univerze na Reki.

Poglej Hrvaščina in Visoka učiteljska šola v Pulju

Vladimir Prelog

Vladimir Prelog, švicarski kemik hrvaškega rodu, * 23. julij 1906, Sarajevo † 7. januar 1998, Zürich, Švica.

Poglej Hrvaščina in Vladimir Prelog

Vladislav III. Poljski

Vladislav III.

Poglej Hrvaščina in Vladislav III. Poljski

Vlatko Pavletić

Vlatko Pavletić, hrvaški politik, profesor, akademik, literarni kritik in esejist, * 2. december 1930, Zagreb, Kraljevina Jugoslavija, † 19. september 2007, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Hrvaščina in Vlatko Pavletić

Vojaški ordinariat Hrvaške

Vojaški ordinariat Hrvaške (hrvaško Vojni ordinarijat u Republici Hrvatskoj) je rimskokatoliški vojaški ordinariat, ki je vrhovna cerkveno-verska organizacija in skrbi za pripadnike Hrvaške vojske.

Poglej Hrvaščina in Vojaški ordinariat Hrvaške

Vojko Gorjanc

Vojko Gorjanc, slovenski jezikoslovec, * 1969, Slovenija.

Poglej Hrvaščina in Vojko Gorjanc

Vojvodina, Srbija

Avtonomna pokrajina Vojvodina (srbsko Аутономна Покрајина Војводина, madžarsko Vajdaság Autonóm Tartomány, romunsko Provincia Autonomă Voivodina, hrvaško Autonomna Pokrajina Vojvodina, rusinsko Автономна Покраїна Войводина) je avtonomno območje na severu Srbije.

Poglej Hrvaščina in Vojvodina, Srbija

Vojvodinski povojni poboji

Vojvodinski povojni poboji (madžarsko Délvidéki vérengzések, srbsko Злочини партизана у Другом светском рату, hrvaško Partizanski zločini u Drugom svjetskom ratu, slovensko Vojvodinski povojni poboji) pomeni pomor okrog 50 tisoč Madžarov, okrog 100 tisoč Nemcev, okrog 25 tisoč Srbov ter več tisoč Hrvatov v Vojvodini med 1944 in 1946.

Poglej Hrvaščina in Vojvodinski povojni poboji

Wilhelm Hünermann

Wilhelm Hünermann, nemški duhovnik in pisatelj, * 28. julij 1900, Kempen, Nemčija, † 28. november 1975.

Poglej Hrvaščina in Wilhelm Hünermann

Z vami v živo

je album Godbe Domžale, ki je izšel v samozaložbi na 2 glasbenih CD ploščah leta 2019.

Poglej Hrvaščina in Z vami v živo

Zahodnohercegovski kanton

Zahodnohercegovski kanton (bosansko Zapadnohercegovački kanton, hrvaško Županija Zapadnohercegovačka) je eden od desetih kantonov Federacije Bosne in Hercegovine v Bosni in Hercegovini.

Poglej Hrvaščina in Zahodnohercegovski kanton

Zamorček

Morčič Zamorček ali murček, po hrvaški obliki tudi morčič, je nakitni motiv v obliki glave temnopolte osebe s turbanom, ki je značilen za severnojadransko obmorje in kasneje povezano alpsko območje.

Poglej Hrvaščina in Zamorček

Zastava 750

Zastava 600, 750 ali 850 (srbsko Застава 750), pogovorno tudi Fičo ali Fičko (srbsko, hrvaško Fićo (Фићо) ali Fića (Фића), makedonsko Fiko (Фиќо)), je avtomobil, ki ga je izdelovala nekdanja jugoslovanska tovarna Zavodi Crvena Zastava.

Poglej Hrvaščina in Zastava 750

Zdenko Runjić

Zdenko Runjić, hrvaški elektrotehnik in skladatelj zabavne glasbe, * 26. november 1942, † 28. oktober 2004.

Poglej Hrvaščina in Zdenko Runjić

Zoja

Zoja je žensko osebno ime.

Poglej Hrvaščina in Zoja

Zoja Skušek

Zoja Skušek, slovenska urednica, prevajalka, teatrologinja, publicistka, * 31. januar 1947, Ljubljana, † marec 2019.

Poglej Hrvaščina in Zoja Skušek

Zoran Predin

Zoran Predin, slovenski pevec, skladatelj, besedilopisec, kantavtor in pisatelj * 16. junij 1958, Maribor.

Poglej Hrvaščina in Zoran Predin

Zvonik (časopis)

Zvonik je katoliški književni in družbeni mesečnik ob hrvaščini ki izda Katoliška družba za kulturu, zgodovinu in duhovnost »Ivan Antunović« v Subotici.

Poglej Hrvaščina in Zvonik (časopis)

10. dalmatinska brigada (NOVJ)

10.

Poglej Hrvaščina in 10. dalmatinska brigada (NOVJ)

2. proletarska brigada (NOVJ)

2.

Poglej Hrvaščina in 2. proletarska brigada (NOVJ)

Prav tako znan kot Hrvatski jezik, Hrvaški jezik, Hrvaško.

, Barbo Waxensteini, Barka (pesem), Bataljon za specialno delovanje (Hrvaška), Bazilij Valentin, Béla III., Bedekovščina, Bele stene, Bezenye, Božica Brkan, Božidar Borko, Božidar Flegerič, Bogoslovska smotra, Bojna ladja, Bosanščina, Bosna in Hercegovina, Bosna in Hercegovina na Pesmi Evrovizije, Branimir Žganjer, Branimir Gušić, Branko Milovanović, Briškola, Brod (prehod), Brod na Kolpi, Budimski pašaluk, Bunjevščina, Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci, Cerkev sv. Petra in Pavla, Hotiza, Cirilica, Dalmacija, Dan zmage in domovinske hvaležnosti, Davorin, Daytonski sporazum, De Corvatiae desolatione, December, Delavska fronta, Demografija Hrvaške, Diakritično znamenje, Dimitrij Zvonimir, Distrikt Brčko, Dobrinj, Dolinsko, Dolinsko narečje, Dragotin Kette, Dragutin Blažeković, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Države članice Evropske unije, Drinske mučenke, Dugo Selo, Dunaj, Dvigrad, Dvočrkje, Dvojezična križanka, Dvojezičnost, Dvorec Eltz, Edvin Skrt, Ekonomska fakulteta v Osijeku, Ekonomska fakulteta v Splitu, Ekonomska fakulteta v Zagrebu, Előd Dudás, Elektrotehniška fakulteta v Osijeku, Elena, Emerik Ogrski, Ero z onega sveta, Evropska unija, Fakulteta ekonomije in turizma v Pulju, Fakulteta naravoslovnih matematičnih znanosti in kineziologije v Splitu, Fakulteta organizacije in informatike v Varaždinu, Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu, Fakulteta prometnih znanosti v Zagrebu, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Zagrebu, Fakulteta za elektrotehniko, strojništvo in ladjedelništvo v Splitu, Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo v Splitu, Fakulteta za kemijsko inženirstvo in tehnologijo v Zagrebu, Fakulteta za kemijsko tehnologijo v Splitu, Fakulteta za strojništvo in ladjedelništvo v Zagrebu, Farmacevtsko-biokemična fakulteta v Zagrebu, Faruk Šehić, Faust Vrančić, Filozofska fakulteta v Osijeku, Filozofska fakulteta v Pulju, Filozofska fakulteta v Splitu, Filozofska fakulteta v Zagrebu, Flamci, Fonologija slovenskega knjižnega jezika, Fran Ilešič, Fran Josip Knaflič, Franc Blažič, Franc But, France Bevk, France Koblar, Franjo Flego, Fulvio Tomizza, Gajica, Geodetska fakulteta v Zagrebu, Giorgio Baglivi, Giovanni Maver, Glasbena akademija v Zagrebu, Goran, Gordan, Gozdarska fakulteta v Zagrebu, Grad Šabec, Grad Čakovec, Grad Bela, Grad Belaj, Grad Belec, Grad Cesargrad, Grad Grobnik, Grad Gvozdansko, Grad Kalnik, Grad Kamengrad, Grad Klana, Grad Klenovnik, Grad Kozljak, Grad Kršan, Grad Lobor - Pusti Lobor, Grad Lupoglav, Grad Momjan, Grad Oštrc, Grad Rašpor, Grad Rakovec, Grad Vrbovec (Hrvaška), Grad Završje, Grad Zelengrad, Gradbena fakulteta v Mostarju, Gradbena fakulteta v Osijeku, Gradbena fakulteta v Zagrebu, Gradiščanščina, Grafična fakulteta v Zagrebu, Grb Hrvaške, Grb Jugoslavije, Grožnjan, Grof, Habsburška monarhija, Hajduk, He-Man in Gospodarji vesolja, Hej Slovani, Helena Lepa, Helga Glušič, Hercegovsko-neretvanski kanton, HNK Rijeka, HR, Hrvaška, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Hrvaška katoliška mreža, Hrvaška književnost, Hrvaška pomlad, Hrvaška pomorska legija, Hrvaška radiotelevizija, Hrvaška turistična organizacija, Hrvaška vojna mornarica, Hrvaška vojnoletalska legija, Hrvaška znanstvena fantastika, Hrvaška–Slovenija (kolesarska dirka), Hrvaške oborožene sile NDH, Hrvaške svetovne igre, Hrvaški šolski muzej, Hrvaški nogometaš leta, Hrvaški obrambni svet, Hrvaški zgodovinski muzej, Hrvaško narodno gledališče v Osijeku, Hrvaško narodno gledališče v Splitu, Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu, Hrvaško Zagorje, Hrvati, Hrvatizem, Hrvatske ceste, Huda Jama (knjiga), Huda jama - strogo čuvana tajna, Ilirizem, Ilirske province, Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju, Irenej Lyonski, ISO 8859-2, Istra, Istrska županija, Italija, Ivan Antunović, Ivan Kaus, Ivan Kramberger, Ivan Kukuljević Sakcinski, Ivan Tušek, Ivan Vitez, Ivanka Brađašević, Ivo Frol, Izobraževalno-rehabilitacijska fakulteta v Zagrebu, Iztok, Jadransko morje, Jakob Čebular, Jakob Emeršič, Janž Tulščak, Janez Švajncer, Janez Gradišnik, Janez Mandelc, Janez Menart, Jani Virk, Janko Jurančič, Januar, Jeziki v Sloveniji, Jezikovne manjšine v Evropi, Jezikovne manjšine v Italiji, Jezikovni purizem, Joahim Gutkeled, Jožef Ficko (pisatelj), Jožef Košič, Jožef Pustaj, Josip Križan, Josip Vidmar, Južnoslovanski jeziki, Jud ali Žid, Judita (Marko Marulić), Jugoslovani, Jugoslovanska carinska služba (1944–1991), Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica, Jugoslovanske železnice, Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo, Junij, Juraj Andrassy, Jurandvor, Jurij, Jurij Haulik, Kajkavščina, Kanton 10, Karel Grabeljšek, Karinsko morje, Katakombe, Katoliška informacijska agencija, Katoliška teološka fakulteta v Osijeku, Katoliška teološka fakulteta v Splitu, Katoliška teološka fakulteta v Zagrebu, Kineziološka fakulteta v Zagrebu, Kljukica, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, Kolo (prevozno sredstvo), Koper, Kozma, Kraljevina Češka, Kraljevina Hrvaška (1527–1868), Kraljevina Ogrska (1526–1867), Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa, Krautov strojniški priročnik, Krátka summa velikoga katekizmussa, Kroatistika, Lažni prijatelji, Labinska republika, Ladislav Žimbrek, Ladislav III. Ogrski, Ladislav IV. Ogrski, Ladja norcev (album), Ladjedelnica Kraljevica, László Német, Lea Fatur, Leh, Čeh in Rus, Lentiba, Leo Maasburg, Leopold Mandić, Letališče Pulj, Lingua di bordo, Ljerka, Ljudevit Tomšič, Ljudmila Novak, Loški potok, Lojze Peterle, Lollobrigida, Louis Adamič, Lovrenc Košir, Lovrenc Pogačnik, Ludvik II. Jagelo, Maček Muri, Madžarska, Maj, Makso Cotič, Mali Kvarner, Maltežan, Marec, Marija Božja mati, Marino Fonović, Marko Kravos, Marko Marulić, Mate Šimundić, Materni jezik, Matija Živčič, Matija Cvetan, Matija Mažuranić, Matija Vertovec, Matijaš Laáb, Medžimurje, Medžimurski konj, Medicinska fakulteta v Osijeku, Medicinska fakulteta v Splitu, Medicinska fakulteta v Zagrebu, Mediteranska plovidba, Mednarodno letališče Mostar, Mejni prehod za mednarodni promet Babno Polje, Mejni prehod za mednarodni promet Obrežje, Memorial Nevio Valčić, Mesec, Mestna občina Celje, Metalurška fakulteta v Sisku, Mijo Lončarić, Milan Šega, Milan Jesih, Milan Kleč, Milan Vincetič, Milutin Milanković, Minka Govekar, Mlada luna (roman), Mladinska pesem Evrovizije, Modro jezero, Moliščina, Molitvena kniga, Mura, Mursko Središče, Muzej sodobne umetnosti Zagreb, Naša mala klinika (Hrvaška), Nadškofijska klasična gimnazija Zagreb, Naglas, Nagrada SFERA, Naravoslovno-matematična fakulteta v Zagrebu, Narečje, Narekovaj, Narodni park Severni Velebit, Narodni park Una, Naziv Evropske unije v uradnih jezikih, Nedelišče, Neki to vole vruće, Nemška mednarodna šola v Zagrebu, Neodvisna država Hrvaška, Neven, Nevenka, Nikogaršnja zemlja (film), Nikola Šubić Zrinski (opera), Nina Donelli, NK Osijek, Noč, Nouvi Zákon, November, Novi list (Reka), Novi Sad, Novi val (glasba), Novigrajsko morje, Novozavezni apokrifi, Oštro (spletni medij), Obča enciklopedija Jugoslovanskega leksikografskega zavoda, Občina Črna na Koroškem, Občina Črnomelj, Občina Beltinci, Občina Bistrica ob Sotli, Občina Bled, Občina Bloke, Občina Borovnica, Občina Bovec, Občina Braslovče, Občina Brda, Občina Brežice, Občina Brezovica, Občina Cerklje na Gorenjskem, Občina Cerknica, Občina Divača, Občina Dobrova - Polhov Gradec, Občina Dobrovnik, Obleganje Sigeta, Oddelek za srednjeevropske jezike na univerzi v Bielsko-Biali, Odlikovanja Republike Hrvaške, Ogljik in Silicij, Ogrska, Oktober, Okupacija slovenskega ozemlja, Omar (album), Operacija Nevihta, Opuščaj, Osrednjebosanski kanton, Otto von Habsburg, Palača Sponza, Dubrovnik, Palačinka, Palindrom, Panslavizem, Papež Kalist I., Papežinja Ivana, Parada (film, 2011), Pécs, Pedagoška fakulteta v Osijeku, Pedagoška fakulteta v Zagrebu, Pelješac (most), Pesem Evrovizije 1963, Pesem Evrovizije 1965, Pesem Evrovizije 1969, Pesem Evrovizije 1997, Pesem Evrovizije 2003, Pesem Evrovizije 2005, Pesem Evrovizije 2007, Pesem Evrovizije 2008, Pesem Evrovizije 2009, Pesem Evrovizije 2010, Pesem Evrovizije 2022, Pesem Evrovizije 2023, Petar Zoranić, Peter Berke, Peter Svetina (pisatelj), Pomeni imen asteroidov: 82001–83000, Pomorska fakulteta v Splitu, Porečanka, Pornóapáti, Posavski kanton, Pravna fakulteta v Osijeku, Pravna fakulteta v Splitu, Pravna fakulteta v Zagrebu, Predsednik vlade Hrvaške, Prehrambeno-biotehnološka fakulteta v Zagrebu, Prehrambeno-tehnološka fakulteta v Osijeku, Pristanišče Ploče, Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor, Profesor Baltazar, Quidditch, Quo Vadis, Aida?, Rada, Radio Koper, Radio Trst A, Rajevo Selo, Rajmund, Rajmund Nerojeni, Razkrižje, Rž, Rdeče jezero, Reška država, Reški zaliv, Reka, Hrvaška, Rihard Brumat, Rozamunda (polka), Ruža Lucija Petelin, Ružno pače, Rudarsko-geološko-naftna fakulteta v Zagrebu, Rupertgrad, Sabor, Samarske stene, Sarajevski modni teden, Savudrijski zaliv, SDŽ, Sebastijan Žepič, Sebastijan Krelj, September, Seznam filmov iz samostojne Slovenije po finančni podpori tujih skladov, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam jezikov, Seznam jezikovnih družin in jezikov, Seznam kod ISO 639-2, Seznam mest na Hrvaškem, Seznam narodnih parkov Hrvaške, Seznam televizijskih prenosov dirk Formule 1, Seznam vojaških kratic na J, Seznam vojaških kratic na U, Seznam vojaških kratic na Z, Simboli Evropske unije, Simona Weiss, Sinjal, Sirius B (revija), Slavec (neretljanski vladar), Slavistika, Slavistika in slovenistika na Poljskem, Slovanska osamosvojena narečja, Slovanski jeziki, Slovanski koledar, Slovenščina, Slovenci na Hrvaškem, Smiljko Ašperger, Smrdokavra, Smrt Smail-age Čengića, Snježana Kordić, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Socialistična republika Hrvaška, Sombotel, Split, Srbščina, Srbija, Srbohrvaščina, Stomatološka fakulteta v Zagrebu, Strojna fakulteta v Osijeku, Svobodno tržaško ozemlje, Swadeshev seznam, Tadej, Tanja Fajon, Tatjana Kokalj, Tehnološka fakulteta v Banja Luki, Tekstilno–tehnološka fakulteta v Zagrebu, Tereza Kesovija, Toki pona, Tomaž Arhidiakon, Torlaščina, Trdnjava Lepoglava, Trpanj, Umetnostna akademija v Splitu, Umetnostna fakulteta v Osijeku, Univerza v Mostarju, Uradni jezik, Uroš Zupan, Ustaši, Valentin Inzko, Valentin Vodnik, Vatroslav Oblak, Venčeslav III. Češki, Veterinarska fakulteta v Zagrebu, Vetrna elektrarna Trtar-Krtolin, Vice, Vinica pri Šmarjeti, Vinica, Črnomelj, Visoka učiteljska šola v Pulju, Vladimir Prelog, Vladislav III. Poljski, Vlatko Pavletić, Vojaški ordinariat Hrvaške, Vojko Gorjanc, Vojvodina, Srbija, Vojvodinski povojni poboji, Wilhelm Hünermann, Z vami v živo, Zahodnohercegovski kanton, Zamorček, Zastava 750, Zdenko Runjić, Zoja, Zoja Skušek, Zoran Predin, Zvonik (časopis), 10. dalmatinska brigada (NOVJ), 2. proletarska brigada (NOVJ).

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti